S soljo in bršljanom nad podivjane koze

V Deželnem naravnem rezervatu Doline Glinščice že dolgo let živi kozja čreda, ki je zrasla zaradi nekaterih zapuščenih koz, ki naj bi prišle iz Slovenije. V zadnjih letih se je njihovo število dokaj povečalo, kar povzroča precejšnje težave.

DOLINA > Pred letom dni smo poročali, da se koze vse pogosteje spuščajo tudi v zaselke oziroma vasi ob mejah rezervata, tu pa tam pogrizejo cvetje in drevje po vrtovih oziroma okrušijo omet z domačih zunanjih zidov in si celo privoščijo brisalce parkiranih avtomobilov, po katerih tudi brezbrižno poskakujejo kot po skalah.

Današnja čreda koz naj bi štela okrog 70 glav in je razdeljena na dve oziroma morda celo tri skupine - ena naj bi bila nastanjena na strani proti Jezeru, druga pa nekje na območju nad Botačem.

Občina Dolina se je v sodelovanju z deželno Službo za biotsko raznovrstnost centralne direkcije za agroživilske, gozdne in ribolovne vire, deželno gozdno policijo ter deželno Službo za preventivo, varstvo hrane in veterinarsko javno zdravstvo centralne direkcije za zdravje, socialne zadeve in invalidnost lotila izvajanja projekta za obvladovanje podivjanih koz na območju Deželnega naravnega rezervata Doline Glinščice. Koze se danes nenadzorovano pasejo v Dolini Glinščice in ne pripadajo avtohtoni favni območja, sta potrdila tako dolinski župan Sandy Klun kot odbornik za okolje Davide Štokovac, ki sta med drugim ocenila, da bi lahko za obiskovalce rezervata predstavljale potencialno nevarnost, saj lahko pri premikanju povzročijo padanje kamenja. Obiskovalci rezervata so večkrat opozorili na koze, ki se prosto pasejo po poteh rezervata, ter izrazili zaskrbljenost glede lastne varnosti.

Krožijo po vaseh in delajo škodo

Tudi občani so večkrat opozorili na škodo na svojih parkiranih avtomobilih in drugi lastnini zaradi živali, ki nemoteno krožijo po vaseh. Poleg tega koze rušijo ekološko ravnotežje, saj uničujejo zlasti zaščitene rastlinske vrste.

Te okoliščine so privedle do potrebe po iskanju rešitve za zaščito ravnovesja ekosistema, varnosti obiskovalcev in lastnine prebivalcev pred tujimi in nadležnimi živalmi. Po dogovoru z lastniki območij oziroma s srenjami so na določenih območjih predvideli postavitev sistemov za lov oziroma nekaj ograjenih točk z vabami.

Trenutno stoji le ena in kozam ponuja hrano, sol in bršljan, ki ju posebno obožujejo – na tak način želijo živali privaditi, da se na tisto mesto vračajo. Ob ograjo so postavili tudi lovske kamere, ki beležijo redne prihode in odhode črede, ki jo bodo postopoma zredčili. Koze, ki se bodo ujele, bodo delno namenjene ekološki kmetiji, ki proizvaja mleko in sir (slednjo bo določila Dežela FJK), delno pa jih bodo uporabili v projektih za okoljsko ravnanje na drugih deželnih območjih z naravno vrednostjo. Pri projektu sodeluje tudi Dežela FJK oziroma zdravstveno podjetje Asugi s svojo veterinarsko službo. Z Občine Dolina opozarjajo sprehajalce in krajane, naj se ne približujejo ograjenim prostorom za ulov, da ne bi prestrašili živali.

---