Zadeti od sreče ob vrnitvi na oder in v končno polno dvorano

Mef in Narodnoosvobodilni bend sta z gostjami na dan žena prvič po uvedbi omejitev, povezanih z, upamo, poslavljajočim se virusom, v Kulturnem domu Nova Gorica pričarala nekaj težko pričakovane normalnosti. V sproščenem večeru so našli tudi hip za razmislek, da ne svoboda ne mir nista samoumevna.

NOVA GORICA > Prezadovoljna, da končno vidi spet polno dvorano, je občinstvo uvodoma pozdravila direktorica Kulturnega doma Pavla Jarc in se mu srčno zahvalila za obisk. In ga obenem pozvala, naj se še vrača na koncerte in druge dogodke, saj, kot je večkrat ponovila med epidemijo, brez občinstva ni kulturnih ustanov. “Vendarle se zdi, da se nam končno obeta vrnitev v normalnost,” je dodala po koncertu.

“Nocoj so dovoljene sanje, nocoj globoko je nebo, čez hladne kraške gmajne junaki pesmi pojejo: šivala deklica je zvezdo, o, bella ciao, bella ciao, bella ciao, čez poljane do bele Ljubljane, tukaj rod bo naš obstal ...”je Drago Mislej - Mef uvodno novo skladbo Pesmi letijo v nebo med ljudi pospremil sam s kitaro in mnoge ganil ob zavedanju, da so pesmi, “ki so morda izgubile glas” ali jih je “morda povozil je čas”, prav tiste, ki opevajo obdobje, ko so mnogi žrtvovali življenja, da bi zdaj lahko v miru razpravljali, kdo je bil pravi heroj.

Priljubljeni kantavtor je z občinstvom hipoma vzpostavil domačnost, značilno za njegove nastope. Ko sta se mu pridružila “enobejevca”, kitarist Armando Šturman in basist Gorast Radojević, pa je bilo le še vprašanje sekund, kdaj se bosta razpočila enoglasno petje ter neustavljiv pretok energije med nastopajočimi in poslušalci. Izmenjavale so se pesmi, ki napovedujejo novo ploščo, kot so Sputnik, Čevlji za ples, Proč vržen dan - z znanimi napevi - Najboljša leta, Če ne moreš do neba, Marije niso našli, Aksinija in Gina. Na odru se je Mefu prva pridružila Marina Martenssen, s katero je zapel Pot domov ter ji oder prepustil za njeno interpretacijo Into the Mystic Vana Morrisona. Mefovo prepesnitev Bajagine Dobro jutro, đezerji je s svojim mogočnim vokalom odpela domačinka Barbara Šinigoj, ki je ob Šturmanovi spremljavi poskrbela za presenečenje - nenačrtovan poklon nedavno preminulemu Marku Breclju z njegovim Škandalom v Redečem baru.

Na oder sta stopili še Žanin Čopi in Petra Vidrih, članici ženskega pevskega zbora Kombinat, in čas je bil za protestniško-kolesarsko himno Mi se premikamo, ki ji je sledila že domala ponarodela Svoboda, ob kateri so se na odru združili vsi nastopajoči ob vznesenem petju občinstva. Čutiti je bilo, da so poslušalci pogrešali koncerte in Mefa, ki se je tja vrnil po štirih letih. A občutki so bili vzajemni. “Bilo je, kot bi se ljubimca srečala po dolgem mesecu, ki sta ga morala preživeti narazen,” pravi hvaležni kantavtor. Novi skladbi Povej nekaj lepega, ki je dala naslov večeru, so v dodatku sledile še znane Gremo naprej, Zdravica in Slow Quick. Zadeti od sreče in pretoka energije so gotovo mnogi pomislili, kot je Mef napisal na spletu: Življenje je lepo, če nisi ta trenutek nekje v Ukrajini ali na begu iz te nesrečne dežele. Ali še iz katere druge.

---