Klopi in bolhe kot prenašalci zoonoz

Veterinarji posebno skrb posvečamo prenosljivim boleznim, še posebej tistim, ki lahko ogrožajo tudi zdravje ljudi. Na osnovi prepoznavanja povzročiteljev bolezni in možnosti njihovega prenosa skrbimo za zagotavljanje izvajanja preventivnih ukrepov ter vzgojo in izobraževanje lastnikov in skrbnikov živali, kakor tudi vseh tistih, ki z živalmi prihajajo v stik le občasno.

Dodatno skrb pa moramo nameniti še posebej občutljivim skupinam ljudi, med katere sodijo otroci, pri katerih imunski sistem ni še povsem razvit in sposoben ustreznega odgovora, starejši, pri katerih je imunski sistem pogosto oslabljen, in vse skupine ljudi, ki imajo prirojene ali pridobljene motnje v delovanju imunskega sistema (npr. okužba z virusom HIV). Med slednje sodijo bolniki, ki se zdravijo s kemoterapijo ali drugimi zdravili, ki negativno vplivajo na imunski sistem, ter bolniki s sočasnimi kroničnimi obolenji. Na imunski odziv lahko vplivajo tudi nekatera sicer povsem fiziološka stanja, kot je na primer nosečnost.

Ob upoštevanju preventivnih ukrepov ni razloga, da bi se morali sožitju z živalmi odpovedati. Živali so lahko celo zelo pomemben dejavnik v procesu zdravljenja, saj so včasih bolnikov edini prijatelj, ki mu pomaga premagovati osamljenost, spodbuja njegovo fizično aktivnost in zmanjšuje stres.

Ob upoštevanju preventivnih ukrepov ni razloga, da bi se morali sožitju z živalmi odpovedati. Živali so lahko celo zelo pomemben dejavnik v procesu zdravljenja, saj so včasih bolnikov edini prijatelj, ki mu pomaga premagovati osamljenost, spodbuja njegovo fizično aktivnost in zmanjšuje stres.

Z živali na ljudi

Zoonoze so kužne bolezni, ki se prenašajo z domačih ali divjih živali na ljudi. Povzročitelji teh bolezni se z živali na človeka lahko prenesejo z vdihom ali zaužitjem okuženih živalskih izločkov, preko predhodno poškodovane kože, z ugrizom ali prasko, z neposrednim stikom sluznic z okuženimi predmeti, hrano in vodo. Nekateri povzročitelji pa se prenesejo tudi z vmesnimi gostitelji, kot so klopi in bolhe, ki lahko parazitirajo tako na psu ali mački kot na človeku. Nekatere zoonoze so lahko pri človeku zelo resna obolenja. Najpomembnejši preventivni ukrepi so skrb za preprečevanje obolenj pri živalih in ustrezna higiena.

Številni zunanji in notranji zajedavci, ki jih najdemo pri živalih, lahko občasno ali trajno parazitirajo tudi pri človeku. Čeprav pri živalih ta obolenja pogosto potekajo brez kliničnih znakov ali so ti blagi, jih je potrebno zdraviti. Pri živalih priporočamo redno uporabo sredstev za preprečevanje zajedavcev. O ustrezni izbiri in pogostnosti uporabe zdravil za preprečevanje parazitarnih bolezni je dobrodošel posvet z veterinarjem, saj so to zdravila, ki ob neustrezni uporabi lahko živali tudi škodujejo. Seveda pa lahko z rednimi pregledi živalskega kožuha in sluhovodov odkrivamo prisotnost zunanjih zajedavcev (bolhe, različne vrste garjavcev, klopi), s pregledom iztrebkov pa ugotavljamo prisotnost notranjih, predvsem črevesnih zajedavcev (glistavost, trakuljavost, protozoarna obolenja). Prenosu so najpogosteje izpostavljeni otroci, ki živijo v tesnem stiku z živaljo in pogosto preko rok povzročitelje zanesejo v usta.

Opozoriti pa velja tudi na bolezni, ki se prenašajo z zunanjimi zajedavci, ki lahko sprva parazitirajo na živali, nato pa povzročitelja prenesejo tudi na človeka. Psi in mačke, ki živijo v človekovem okolju, so tako lahko potencialno posredni vir okužbe za človeka. Na tak način se v našem okolju prenašajo bolezni, kot so borelioza, anaplazmoza, bartoneloza, dirofilarioza, potencialno tudi leišmanioza, na katero moramo računati v večjem delu Mediterana in drugih predelih.

Bolezen mačjih prask

Izpostavimo le eno od pomembnejših bakterijskih zoonoz, za prenos katere so ključne bolhe. Bartonelozo povzroča skupina bakterij, med katerimi sta v povezavi s psi in mačkami najpomembnejši Bartonella henselae in Bartonella clarridgeiae. Bakterije pogosto najdemo tudi pri zdravih živalih, v njihovih rdečih krvnih celicah. Od tu povezava s prenosom preko bolh, ki so krvosesi, v njihovih iztrebkih pa se bakterija ohranja predvsem na mačjem kožuhu in še posebno pod mačjimi kremplji. Ob praski se tako bakterija zanese v kri človeka, prenos pa je mogoč tudi neposredno s krvjo okuženih živali ali bolšjimi iztrebki preko najmanjših poškodb kože.

Obolenje pri človeku največkrat poteka kot t.i. “bolezen mačjih prask”, ki se kaže kot blago do hudo vnetje kože na mestu okužbe, z ali brez povišane telesne temperature. Ob hujšem poteku se poveča ena ali več bezgavk, pojavijo se ognojki v bezgavkah in nujen je obisk zdravnika. Pri ljudeh s pomanjkljivim delovanjem imunskega sistema okužba lahko poteka še veliko burneje in prizadene različne organske sisteme. Povzročiteljev v krvi psov in mačk praviloma ne ugotavljamo, saj je pri njih zdravljenje smiselno le, če se pojavijo klinični znaki ali je posebej ogroženo zdravje ljudi. Za preprečevanje okužbe pri ljudeh zadostuje takojšnje in temeljito umivanje rok takoj po stiku z živaljo, še posebej če opazimo bolhe ali le njihove iztrebke. Za prenos ostalih povzročiteljev je potreben ugriz klopa ali pik bolhe, komarja ali peščene muhe, zato je glavni ukrep zaščita pred krvosesnimi paraziti.

---