O obstoju Ukrajine se bo odločalo na fronti

Ko se ob katastrofičnih novicah iz Ukrajine sprašujemo, ali bo ukrajinski narod zadržal napad Putinove soldateske, nam asociacije nezavedno uidejo na podobne boje Davidov z Goljati. Drugače se boriš, če ti gre za obrambo tvojega doma, vasi, družine, kot pa, če si napadalec in v imenu generala, voditelja ali države skušaš nekaj osvojiti, nekoga pobiti ali uničiti. V zgodovini je veliko primerov, ko se je bistveno manjšemu narodu uspelo upreti in ubraniti pred močnejšim nasprotnikom, konec koncev je takšen tudi primer osamosvojitve Slovenije.

Prav zato na prvi pogled nekoliko čudi popolna pobuda ruskih vojaških sil na frontni črti. Ukrajina ima drugo najbolj številčno armado v Evropi, a so Rusi kljub temu že po treh dneh bojev vstopili v obe največji mesti - Kijev in Harkov. A kljub temu Putin svojega glavnega cilja - strmoglavljenja demokratično izvoljene vlade - ni dosegel. Blitzkrieg je bil neuspešen, ker se je ukrajinsko ljudstvo uprlo agresorju. Dlje časa kot bodo Ukrajinci vztrajali v odporu, več možnosti bo, da bodo ohranili svojo neodvisnost. Ocena Putinovih svetovalcev je namreč bila, da bodo z vojaškimi uspehi rusko govoreči Ukrajinci in del nezadovoljne ukrajinske elite vrgli s trona Zelenskega. Že pred ruskim pritiskom so bile namreč gospodarske razmere slabe, nezadovoljstvo veliko, lani je Zelenskemu upadla podpora med prebivalstvom, saj mu upravljanje s politično, covidno in krizo v odnosih s separatisti ni šlo najbolje od rok, zapustil ga je tudi najbližji sodelavec.

Kar 80 odstotkov ukrajinskih parlamentarcev je političnih novincev, na odgovornih mestih so novi obrazi. Problem je, da je s tem Ukrajina že tretjič v zadnjem desetletju povsem zamenjala politično elito.

Glavne opozicijske skupine so zmerne domoljubne stranke (od prejšnjega predsednika Porošenka do Klička in Timošenkove), ki so mu v predvolilni kampanji očitale rusofilstvo. Zelenski je po prihodu na oblast toleriral nekatere skrajno desne nacionalistične skupine, denimo Desni sektor, Svoboda ... Od tod tudi Putinova opazka, da se loteva denacifikacije Kijeva. A je slednja ocena neprimerna, saj imajo skrajnodesničarske stranke v parlamentu le dva poslanca, na volitvah dobivajo do dveh, treh odstotkov glasov, torej manj kot v drugih srednjeevropskih in zahodnoevropskih državah.

Rusi so tako pričakovali sesutje ukrajinske državne oblasti na podoben način, kot se je lani zgodilo z afganistansko vlado pred napadi talibanov. Ukrajino namreč vodi neizkušena politična elita, ki jo je ruski napad očitno presenetil. Še pred tednom dni ni verjela obveščevalnim podatkom o skorajšnjem ruskem napadu, mobilizacijo je opravila prepozno, tudi obrambni in evakuacijski načrti so bili očitno slabo pripravljeni.

Zelenski, ki je sicer judovskega porekla, je leta 2019 zmagal na volitvah s populističnimi frazami kot nov obraz, ki je napovedoval prelom z oligarhi in korupcijo, hkrati pa je zagovarjal dogovor s separatističnima republikama in Rusijo. Pred kandidaturo je svoje filmske like ustvarjal v ruščini, ki je bila tudi njegov pogovorni jezik. Podobno sicer velja za precej njegovih bližnjih sodelavcev. Kljub temu je njegova novoustanovljena stranka Služabnik ljudstva (to je bil namreč naslov priljubljene serije, v kateri je igral ukrajinskega predsednika) v parlamentu osvojila absolutno večino in s tem dobila neomejeno oblast.

Kar 80 odstotkov ukrajinskih parlamentarcev je političnih novincev, veliko je mladih ljudi. Na izpostavljena mesta v državni upravi je imenoval nove, s preteklostjo neobremenjene posameznike, precej tudi iz svoje produkcijske ekipe, ki je ustvarjala uspešne televizijske serije. Problem je, da je s tem Ukrajina že tretjič v zadnjem desetletju povsem zamenjala politično elito.

A je pomanjkanje političnih izkušenj nadomestila volja Ukrajincev za samoobrambo domovine. Veliko vlogo pri tem ima tudi osebni zgled predsednika in njegovih najbližjih sodelavcev. Obstoj Ukrajine kot suverene države se bo namreč odločal na frontni črti: morda ji bodo za diplomatsko mizo podarili mir, a neodvisnost, ki pomeni, da si narod sam izbira svojo pot, voditelje, prijatelje in ureditev, si bo pač morala izboriti sama. Vendar bo za to očitno morala plačati visok krvni in materialni davek.


Preberite še


Najbolj brano