Hoteli in politična ekonomija

Ko so pred leti najavili temeljito podržavljenje in konsolidacijo velikih hotelskih podjetij v delni državni lasti, ki imajo skupaj tisoče sob v najbolj turističnih krajih, je imela zamisel tako pristaše kot nasprotnike. Zdravko Počivalšek, najbolj vnet zagovornik koncepta podržavljenje-konsolidacija-prodaja strateškemu partnerju, je obetal po eni strani svež denar za turistične naložbe od prodaje hotelov v izboljšani kondiciji, po drugi pa kakovostne lastnike in upravljalce, ki bodo vedeli, kako peljati zadeve, in bodo obenem kvalificiran steber za razvoj slovenskega turizma.

Koncept niti zdaleč ni bil najslabša pot. Veliko slabše je bilo, da je vse skupaj obtičalo, da se v dolgih letih ni zgodilo skoraj nič od novega zagona slovenskega turizma. Prenaivno bi se bilo izgovarjati na epidemijo, pravzaprav je nasprotno, s turističnimi boni je prikrila kakšno pomanjkljivost, ki bo prišla na dan v “normalni” turistični sezoni.

Tale godlja s Savo, Yorkom, Madžari, predkupno pravico, državnim interesom in vsem ostalim, je dokaz, da so državni načrti in strategije lahko tudi prazen nič.

V času čakanja na neko konsolidacijo in kasnejšo prodajo so bile paradržavne hotelske družbe s Savo na čelu prepuščene na milost in nemilost svojim upravljalcem. Kjer so imeli srečo, so ohranili kondicijo, kjer z menedžerji ni bilo sreče, je vse skupaj en ponesrečen turistični eksperiment.

Prepotrebni naložbeni sunek v turistične namestitve se odmika, konkurenca nas je prehitela, številni turistični delavci pa so bodisi pri njej bodisi v drugih dejavnostih. Ko bodo merili učinke zastoja, bo treba pogledati tudi, ali nemara turistični mastodonti niso hote ali nehote zavirali agilne družinske pobude in prikrajšali naših krajev za kakšno butično ponudbo, ki je sicer na prvem tiru tukajšnje turistične promocije.

Tale godlja s Savo, Yorkom, Madžari, predkupno pravico, državnim interesom in vsem ostalim je dokaz, da so državni načrti in strategije lahko tudi prazen nič in, kot je videti, poligon za politični rompompom. Kar bi se moralo gladko zgoditi pred petimi leti, se krčevito dogaja danes.

S Počivalškom se je treba strinjati, da so kvalificirani tuji lastniki v dobri kondiciji lahko boljši od vsakršnih domačih. Seveda tudi zaradi tega, ker hotelov ni mogoče odnesti na Kitajsko. Skoraj bolj kot to, kdo bo lastnik slovenskih hotelov, pa je pomembno, kdo bo z njimi upravljal. Dodano vrednost dobro vodenih hotelov z visoko zasedenostjo in dobrimi gosti okolje hitro zazna in se odzove z ustrezno ponudbo. Prav to pa je ključ uspeha, razlog za prihod gostov in nenazadnje naklonjenosti domačinov v vibrantnih turističnih krajih.


Preberite še


Najbolj brano