V kletki niti tisoč ujetih ptic ne poje

Zgodba o vladarju, ki obožuje ptičje petje in si z njim zaželi napolniti svoj vsakdan v prazni palači, kjer pa ptice kajpada ne pojejo, je predvsem pripoved o svobodi. A v njej najdemo še več tematskih izhodišč, med katerimi je tudi večna človekova želja po nadvladi in prisvajanju.

Andreja Peklar:    $@ Tisoč ptic,
KUD Sodobnost International, 
32 strani, cena: 19.90 evra
Andreja Peklar: $@ Tisoč ptic, KUD Sodobnost International, 32 strani, cena: 19.90 evra 

Andreja Peklar je tista ilustratorka, ki je leta 2016 otroke in odrasle doma in v tujini očarala s “tiho” slikanico Ferdo, veliki ptič. V pripovedi Tisoč ptic pa se izjemna ilustracija druži z vešče izpisano pravljico, ki diši po nadčasovni klasiki.

“Čisto sam, brez žene, brez sina in hčere, je živel kralj daljne dežele,” se začne zgodba o vladarju, ki je rad prisluhnil petju ptic. “Njihova melodija ga je ponesla nad zidove palače, med puhaste bele oblačke”, pa še nasmešek mu je pričarala. Od tod do želje, da bi imel ptico, ki bi mu v palači ves čas prepevala, je bila pot kratka. Služabniki so mu na ukaz ujeli prvo, pa drugo in še več, vendar v kletki, ko so enkrat “škrtnila” in se zaprla vratca, ni nobena pela. Ni ga bilo ukaza, ki bi to premaknil. Niti družba stotin in stotin ptic ni pomagala, še manj zlata kletka. Vladar je izgubljal upanje in postajal vse bolj malodušen. Zgodba ima kajpada jasno sporočilo - kletka ostaja kletka. Ko k njemu pripeljejo revnega dečka z roba mesta, čigar edino imetje in družba je ptičica, ki prelepo poje navkljub skromni mali kletki, kralj odkrije skrivnost - kletka nima vrat. Tudi v vladarjevem srcu se ob tem nekaj premakne, dečku obljubi kraljestvo, tisoč ptic pa mu odtlej zvečer prepeva z vrta.

Pravljica prinaša večna spoznanja o pomenu svobode, izpeljana iz znanega motiva ptice, ki v ujetništvu ne zmore peti, obenem pa odpira tudi vprašanja o našem odnosu do narave in želje po njenem podrejanju.

Izhodišč za razmislek in pogovor z najmlajšimi je še veliko več, saj knjiga med bralce prihaja v času, ko je marsikdo ob epidemiji začutil ujetost znotraj štirih sten. A nadčasovna in nadprostorska pripoved v najboljši maniri je čarobna tudi zaradi jezika podob, ki bi si zaslužil še posebno obravnavo. Izrisana je v mešani tehniki, z ogljem, akvarelnimi barvami, voščenkami, barvicami in drugim, ki se v celoto sestavijo s kolažnim pristopom, ta pa bralca prestavi v večdimenzionalne pravljične prostore v daljni deželi.


Najbolj brano