Slovensko slovenska Istra

Sedaj ko smo skoraj našli ime, si bo treba izmisliti še simbol. Ker razprava o tem še ni stekla, bi si bilo vredno omisliti nekaj zares inovativnega, nekaj, kar bi vzbudilo nekaj presenečenja ali občudovanja tudi na mednarodni ravni.

Podobno kot so storili v Kanadi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so na svojo zastavo postavili javorov list med dvema rdečima poljema. Treba bo torej iznajti nekaj, kar bo predstavljalo bistvo naše pokrajine. V tej luči bi bilo smotrno razvijati idejo moje prijateljice, ki je razmišljala o kozici, ki stoji na belo-rdeče-modrem mešalniku betona. Fantastičen simbol: Istra s svojo slovensko dušo in njen neverjeten razvoj, zgrajen na elegantnih betonskih izlivih. Naši vešči upravljavci so od nekdaj vedeli, da je to edina prava pot. Najlepši primer je tisti na (Sv.) Bernardinu, kjer se domišljen turistični kompleks na idealen način zlije z obalo in okoliško naravo, obstaja pa, seveda, tudi veliko drugih, novejših primerov.

Pomislite samo na glasove domačinov, ki nič kaj domoljubno vztrajajo, da se je to ozemlje vedno imenovalo Istra in da se bo le tako imenovalo tudi v prihodnje. Ti premeteni provokatorji celo širijo govorico, da potreba po dodajanju slovenskega pridevnika Istri ne pomeni nič drugega kot identitetno negotovost tistih, ki to predlagajo.

Sedaj je treba nadaljevati po začrtani poti. Težava pa je, da razvojni načrti že nekaj časa niso ambiciozni.

Najbolj očiten dokaz je Piran, kjer je govor o dvigu Hotela Piran: minimalni projekt, ki najlepšemu mestu, ki ga ima Slovenija na morju, na tak način ne bo dal “landmmarka”, kakršnega si zasluži. Par deset centimetrov več pač ne bo moglo zasenčiti lepote dveh nebotičnikov, ki krasita središče Kopra, na primer. Kdor se mestu od daleč približa z morja, ju nemudoma opazi. Prav zato bi v Piranu lahko načrtovali najmanj tolikšen dvig, ki bi zakril zvonik. V Kopru nebotičnikoma to pač ni uspelo. Sedaj je treba to popraviti. Za naslednje lokalne volitve se bo treba dobro pripraviti: sprožimo veliko ljudsko iniciativo v vseh štirih obalnih občinah in oblikujmo Državljansko listo Veseli Beton - gibanje za razvoj, ki bo edina imela resno vizijo vzpona naše regije.

Medtem pa vsaj debata o poimenovanju regije teče v dobro smer. Strokovnjaki menijo, da bi bila najboljša Slovenska Istra, čeprav tudi druga predloga, Slovenska Obala in Slovensko Primorje, nista slaba. Gre za izvrstna in ustrezna poimenovanja, ki, kot se spodobi, poudarjajo državno in nacionalno referenco našega ozemlja. Dobra praksa, ki jo kaže nemudoma sprejeti tudi za ostala obmejna območja: Slovenska Štajerska, Slovenska Koroška, Slovenska Goriška ... Slednje sedaj tvegajo nevarno zmedo zaradi pokrajin, ki se pod enakim imenom raztezajo tudi na drugi strani mej z Italijo ali Avstrijo. To že nekaj časa povzroča dvom med prebivalci, ki čutijo hudo negotovost, ker ne vedo, kdo so in na kateri strani meje so. Ne njihovi upravitelji ne Ljubljana se doslej niso odločili za popravo tega precej nevzdržnega položaja.

Zaman pa je skrivati, da tudi pri nas slišimo moteče glasove, ki prihajajo prav iz okolij, ki bi morala biti najbolj pozorna do nacionalne samobitnosti.

Skrb vzbujajoče je, da stroka pojasnjuje, kako pridevnika “slovenska” ne bi smeli razumeti kot narodnostno opredelitev, temveč le kot državno pripadnost Kopra, Izole, Pirana in Ankarana. Na območju, kjer so se meje nenehno spreminjale, kjer je prihajalo do velikih preseljevanj ljudi in je bila identiteta pogosto negotova in spremenljiva, je taka drža nevarna in zdi se, da ne upošteva nacionalnih interesov.

Taka nesprejemljiva razmišljanja prihajajo ravno iz ust(anov), ki bi morala biti branik slovenstva. Moramo biti budni! Izogibati se moramo nevarnim napakam. Krepitev nacionalne samobitnosti na zahodni meji mora biti imperativ in zaveza za vse. Nevarnost je ogromna, sovražnikov pa veliko. Pomislite samo na glasove domačinov, ki nič kaj domoljubno vztrajajo, da se je to ozemlje vedno imenovalo Istra in da se bo le tako imenovalo tudi v prihodnje. Ti premeteni provokatorji celo širijo govorico, da potreba po dodajanju slovenskega pridevnika Istri ne pomeni nič drugega kot identitetno negotovost tistih, ki to predlagajo.

Nikar jih ne poslušajmo. To so tisti, ki so soglašali s provokatorjem Markom Brecljem, ko je hodil naokoli z napisom Istra ni slovenska, Istra nije hrvatska, l’Istria non è italiana. Nesprejemljivo.

Nekaj je gotovo: če naj se ta pas slovenske zemlje res imenuje Istra, potem moramo biti natančni, zelo natančni. Državne in nacionalne reference morajo obstajati in morajo biti zelo jasne. Edino možno ime tega prostora je zato Slovensko slovenska Istra, na kratko Slovenska Istra.


Preberite še


Najbolj brano