Krčmarica Mirandolina znova na koprskem odru

Po nizu odpovedanih gostovanj novembra lani se Slovensko stalno gledališče z uprizoritvijo Goldonijeve Krčmarice Mirandoline v režiji Katje Pegan marca vrača na koprski gledališki oder. Komedija, ki ima, kot se v koprskem gledališču radi pošalijo, na njihovem odru že “domovinsko pravico”, bo na sporedu 2., 3., 4., 5. in 7. marca, vsakič ob 20. uri.

GoldonijevaKrčmarica Mirandolina (La locandiera), komedija o radoživi krčmarici in treh gostih, ki ji vsak po svoje dvorijo - premožnem, a skopuškem grofu, markizu brez denarja in zadržanem vitezu, ki se ponaša s tem, da je sovražnik žensk in da se ga ženske manipulacije ne dotaknejo - je bila na koprskem profesionalnem odru prvič uprizorjena v zadnjem letu delovanja Gledališča slovenskega Primorja Koper (1957), zadnjič v drugi sezoni Gledališča Koper (2002) v režiji Katje Pegan.

Kot režiserka Peganova podpisuje tudi tržaško uprizoritev (premiera je bila oktobra 2019), v kateri Mirandolina ni več le narcisoidna, a prvinsko radoživa krčmarica, ki uživa v koketiranju z moškimi, kakršna je bila v koprski postavitvi, temveč je samostojna ženska, ki živi enakopravno v poklicu in tudi ljubezni.

“Rada imam Mirandolino že vse svoje gledališko življenje, od takrat, ko sem z njo delala sprejemni izpit na akademiji,” je ob premieri zapisala režiserka. “Rada imam tudi moške like v Mirandolini, ker imajo pred očmi samo drug drugega, in njihovo tekmovanje za posebno pozornost je otročje kot le kaj. Všeč mi je, kako se oklepajo zgodovinskih mitov o svoji spolni vlogi, všeč mi je njihova narcisoidna narava in njena smešna bolečina. Rada imam Mirandolino, verjetno pa še bolj Goldonija, ki je v nekem davnem času ujel radost in strast življenja, ki zmoreta na odru zaživeti tudi danes, čeprav ju v svojih resničnih življenjih pogrešamo ali pa smo nanju že popolnoma pozabili.”

Posebnost tržaške uprizoritve z Niklo Petruško Panizon v naslovni vlogi je časovna in prostorska priredba besedila, ki komedijo, krstno uprizorjeno leta 1752 v Benetkah in postavljeno v Firence tistega časa, umešča na Tržaško na začetku 20. stoletja. K temu vidiku je pomembno prispevala igralka Patrizia Jurinčič Finžgar, ki je v narečni priredbi domačo tržaško govorico nekaterih likov izdatno podvrgla italijanskim vplivom in s takšno mešanico dosegla vrsto komičnih učinkov.

Uprizoritev so pripravili še: dramaturg Sandi Jesenik, scenograf Voranc Kumar, kostumografinja Vasilija Fišer, avtor glasbe Mirko Vuksanović, koreograf Miha Krušič, ob Nikli Petruški Panizon pa bodo nastopili še Tadej Toš, ki prvič gostuje v tržaškem gledališču, Primož Forte, Vladimir Jurc, Franko Korošec, Maja Blagovič, Lea Cok/Lara Komar ter glasbeniki Robert Vatovec, Aljoša Vuksanović in Vid Prinčič.

---