Tudi Prešeren bi bil ponosen

Ob prazničnem trkanju na nacionalno zavest je današnji dan kulture, ko smo se kolektivno spomnili zapuščine enega naših največjih prednikov, marsikateri Slovenec preživel v družbi športnih užitkov z zimskih olimpijskih iger. Če nam običajne dni še največkrat polepša predvsem vreme, v konkurenci življenjskih plusov visoko kotirajo tudi dosežki slovenskih športnikov. Šport je nujen element kakovostnega življenja, saj pooseblja igro, veselje in tudi tekmovalni naboj kot gonilno silo splošnega napredka. Vrhunski šport pa je že dolgo tudi priložnost za učinkovito predstavitev svetu, posameznikov in vse države. Športniki so Slovenijo v njenih minulih treh samostojnih desetletjih velikokrat predstavljali bolj uspešno in odmevno od poklicanih predstavnikov države. Najboljši s srčnostjo in predanim delom resda nizajo uspehe predvsem zase, a njihovi športni dosežki odmevajo po vsem svetu. Ponos na tujem pa v obliki združevalnih učinkov odmeva tudi doma. Te dni pozitivne vibracije prihajajo s Kitajske.

Na največjem zimskem športnem dogodku Slovenijo predstavlja 42 športnikov v šestih športnih panogah. Igre so začeli udarno in v prvih petih dneh osvojili pet kolajn. Glede na dosedanje izkupičke z zimskih olimpijskih iger to pomeni, da je za Slovenijo Peking že danes druga najuspešnejša postojanka. Takoj za Sočijem 2014, kjer se je bera kolajn ustavila pri osmih. Sicer pa statistično preštevanje in primerjanje nista najpomembnejša. Bolj šteje, da izbrani športniki med elito potrjujejo, da smo Slovenci športni narod, osvojene medalje pa, da smo tudi sposobni vrhunskih dosežkov.

Na tekmovalne strmine se je Gloria Kotnik vrnila šele pred nekaj meseci, zdaj pa je izpopolnila svoje življenje - z družinsko srečo in olimpijsko kolajno.

A športni uspehi seveda pišejo tudi velike osebne zgodbe. Včeraj sta kolajni v deskarskem veleslalomu osvojila Tim Mastnak (srebro) in Gloria Kotnik, njen bron pa je resnična olimpijska senzacija. Prevzeta s čustvi, ko še dolgo po dosežku kariere ni zmogla kaj drugega od solz sreče, je prisrčno vstopila v slovenska srca. Pred letom dni, ko je postala mamica, ni vedela, če bo še kdaj tekmovala. Še prej so njeno kariero zaznamovale poškodbe. “Da nisem obupala in sem potek dogodkov sprejemala pozitivno, si štejem za največji dosežek,” je povedala. Na tekmovalne strmine se je vrnila šele pred nekaj meseci, zdaj pa je izpopolnila svoje življenje - z družinsko srečo in olimpijsko kolajno.

V Pekingu jo je prejela na slovenski kulturni dan. Tako kot Tim Mastnak. In kot tudi zlata mešana štafeta smučarskih skakalk in skakalcev, kateri v čast so na drugem koncu sveta zadoneli zvoki Zdravljice. Tudi France Prešern bi bil ponosen.


Preberite še


Najbolj brano