Pozor - posamezne pasme psov so občutljivejše za nekatera zdravila

Genetske lastnosti vplivajo tudi na pogostejše pojave nekaterih neželenih stranskih učinkov zdravil. Sodobna diagnostika in odkrivanje tovrstnih genetskih mutacij pri posameznih psih nam omogoča varnejšo uporabo zdravil, s čimer živali obvarujemo pred lahko tudi usodnimi stranskimi učinki, njihovim lastnikom pa prihranimo skrbi in stroške zdravljenja posledic nepremišljenega zdravljenja.

S predhodnim genetskim testiranjem, predvsem pripadnikov najpogosteje izpostavljenih pasem psov, pravočasno odkrijemo izpostavljene posameznike, še preden morda potrebujejo potencialno tvegano zdravljenje.

Mutacija MDR1 je pogosta pri pastirskih psih

Verjetno najpogostejša mutacija je tako imenovana mutacija MDR1, ki poveča dovzetnost centralnega živčnega sistema. Najpogosteje omenjeno mutacijo najdemo pri nekaterih pastirskih, pa tudi drugih pasmah psov. Najpogosteje mutacijo MDR1 najdemo pri ovčarjih, med katerimi naj bi jih bilo okrog 70 odstotkov, malih angleških hrtov (whippetov) je prizadetih približno 65 odstotkov, avstralskih ovčarskih psov 50 odstotkov, nemških ovčarjev in mešancev približno deset odstotkov, borderskih ovčarjev pa na primer manj kot pet odstotkov. Ne glede na pogostnost mutantov pri določeni pasmi pa genetska preiskava ni nikoli odveč.

Če smo se že odločili za nakup posebej omenjenih pasem, ki so pogostejši nosilci mutacij, se že ob prvem obisku pri veterinarju pogovorimo tudi o pasemskih značilnostih in “pravočasni” analizi specifičnih mutacij.

Mutacija MDR1 povzroča nefunkcionalnost beljakovine, ki preprečuje vstopanje strupenih snovi preko možgansko krvne bariere. Nekatera zdravila, ki delujejo kot nosilec omenjenega proteina, se v možgane zato prenesejo v višji koncentraciji, zato so stranski učinki pri teh živalih praviloma izrazitejši. Pri uporabi takih zdravil je potrebno odmerek ustrezno zmanjšati ali izbrati drugo zdravilo. Glede na odsotnost funkcionalnega proteina pri omenjenih mutantih najpogosteje pričakujemo nevrološke znake zastrupitve, ki jih lahko izzovejo nekatera protibolečinska zdravila, pomirjevala, pa tudi določeni antiparazitiki, zdravila proti driski in proti slabosti. Poleg tega pa se pri teh posameznikih pogosteje pojavijo tudi drugi neželeni stranski učinki, predvsem prebavne motnje in pa toksični učinki na kostni mozeg, kar zmanjšuje obrambno sposobnost organizma.

Med zdravila z omenjenimi učinki sodijo predvsem kemoterapevtiki, imunosupresivna zdravila in celo nekateri antibiotiki. Lastniki izpostavljenih pasem morajo biti pozorni predvsem pri uporabi antiparazitikov, saj je njihov nakup mogoč tudi v lekarnah ali pri veterinarju, kjer vaš pes nima kartoteke, v kateri bi bili zabeleženi podatki o pasmi in genetskem statusu.

Poleg tega mutacija MDR1 vpliva tudi na zmanjšano presnovo in podaljšano zaostajanje zdravil, ki se pretežno izločajo z žolčem, med katere sodijo predvsem kemoterapevtiki, pa tudi nekatera druga zdravila. Počasnejše izločanje omenjenih zdravil praviloma škodljivo vpliva predvsem na kostni mozeg, zato moramo odmerek ustrezno zmanjšati.

Mutacija CYP2B11-H3 in hrti

Druga relativno pogosta mutacija, ki jo najdemo predvsem pri hrtih, je mutacija CYP2B11-H3. Omenjeni gen je odgovoren za presnovo velike večine anestetikov v jetrih. Mutiran gen pa presnovo omenjenih zdravil bistveno zmanjša, s čimer se zmanjša tudi njihovo učinkovito izločanje iz telesa. Zanimivo je, da so v ameriški raziskavi ugotovili, da na izražanje omenjene mutacije močno vpliva selekcija športnih vzrejnih linij za dirke. Hrti, selekcionirani za namene njihove uporabe v dirkalnem športu, so prizadeti v približno 59 odstotkih, za razliko od ostale populacije hrtov, pri katerih je prisotnost mutacije le 17-odstotna. Med pogosteje prizadete pasme sodijo še rodezijci in ruski hrti.

Predvsem pri hrtih pomemben zdravstveni problem predstavlja tudi genetska mutacija, ki vodi v motnje v strjevanju krvi oziroma t.i. zapozneli pooperativni krvavitvi, ki se pojavi praviloma 24 do 48 ur po posegu in je lahko tudi usodna. Klinične študije kažejo, da se motnja pojavlja pri kar 26 odstotkih po kastraciji in tudi do 67 odstotkih po amputaciji okončine zaradi na primer osteosarkoma. Motnjo povzroča zmanjšana aktivnost alpha 2-antiplazmina v plazmi prizadetih psov, kar kaže, da je krvavitev lahko posledica povečanega razpada novonastalih strdkov. Motnjo lahko uspešno zdravimo z zdravili, ki preprečujejo razpad strdkov. Čeprav natančna genetska mutacija v tem primeru še ni povsem raziskana, je seveda smiselno biti na to možnost pripravljen. Genetske analize bi omogočile tudi preventivno uporabo zdravil pred kirurškimi posegi in preprečitev neželenega poteka.

Dobermani so preobčutljivi na sulfonamide

Dobermani so pasma, ki je preobčutljiva na sulfonamide (mutacija gena za encim reduktazo citokroma b5 (CYB5R3)), ki sodijo med protimikrobna zdravila. Posledica uporabe te skupine zdravil pri občutljivih psih se lahko kaže s povišano telesno temperaturo, vnetjem očesnih veznic, zaradi pomanjkanja solz (suhi keratokonjunktivitis), znaki popuščanja delovanja jeter, kožni izpuščaji, odstopanja v krvni sliki in/ali obolenja sklepov. Klinične študije kažejo na kar 21-odstotno smrtnost pri dobermanih, čeprav občutljivost ni omejena le na to pasmo.

Če smo se že odločili za nakup posebej omenjenih pasem, ki so pogostejši nosilci mutacij, se že ob prvem obisku pri veterinarju pogovorimo tudi o pasemskih značilnostih in “pravočasni” analizi specifičnih mutacij. Omenjene preiskave opravljajo specializirani laboratoriji doma in v tujini, kar vam bo prav tako najbolje svetoval vaš veterinar. Morebitna odstopanja pa je smiselno zabeležiti tako v kartoteko kot tudi zdravstveno ali cepilno knjižico. Informacija bo pomemben podatek v primeru, da boste morali svojega psa zdraviti pri drugem, naključnem veterinarju ali na primer pri specialistu onkologu na drugi ustanovi.

Prof. dr. Nataša Tozon, predstojnica Klinike za male živali na Veterinarski fakulteti v Ljubljani

---