Naslednica francoskega ekstremnega filma

Francoska režiserka Julia Ducournau je po celovečernem prvencu, šokerju Surovo (Raw), za katerega je v Cannesu leta 2016 prejela nagrado Fipresci v sekciji Teden kritike, s svojim drugim filmom Titan, prav tako brezkompromisnim žanrskim izdelkom, lani z omenjenega filmskega festivala odkorakala kar z glavno nagrado - zlato palmo za najboljši film. Od danes do nedelje bo Titan na sporedu izolskega Art kina Odeon.

Titan ni samo zelo posebna zgodba o fetišizaciji avtomobilov ...
Titan ni samo zelo posebna zgodba o fetišizaciji avtomobilov ...  

Julia Ducournau, letnik 1983, je že s svojim prvim kratkometražcem Junior iz leta 2011, v katerem obravnava zgodbo dekleta, ki ji po tem, ko se ji v želodec prikrade čudna žuželka, začne koža leviti kot pri kačah, začrtala svojo “specializacijo” v tako imenovanem body horrorju. Velik zgled sta ji seveda pionir tega žanra David Cronenberg in zgodnji David Lynch, predvsem film Človek slon, katerega naslovni lik režiserka označi za “bistvo človeštva”.

K usmeritvi v ta zelo krvavi žanr je sicer pripomoglo tudi njeno družinsko ozadje, je Ducournaujeva povedala v več intervjujih. Njena mati je ginekologinja, oče pa dermatolog, že od nekdaj pa jo je fasciniral ta zelo neposredni zdravniški diskurz v obravnavi človeškega telesa.

Nekateri omedlevali, drugi bruhali

Po Juniorju je s celovečernim prvencem Surovo, zgodbo o odraščanju oziroma preobrazbi iz nedolžne vegetarijanke v kanibalko, šokirala širšo svetovno javnost in se še konkretneje zapisala na zemljevid režiserjev mlajše generacije, ki v svojstvenem slogu nadaljujejo tradicijo francoskega ekstremnega filma, kateremu so pot tlakovali Catherine Breillat (Fat Girl, Romance X), Claire Denis (Trouble Every Day), Gaspar Noé (Nepovratno) in drugi. Surovo je režiserka predstavila tudi na ljubljanskem Liffu, kjer bojda ni nihče omedlel, kot se je, denimo, zgodilo na filmskem festivalu v Torontu, v številnih kinodvoranah po svetu pa so “preventivno” delili vrečke za bruhanje.

Odzven Cronenbergove klasike

Ducournaujeva gledalcu ne prizanaša niti v Titanu. Film govori o dekletu Alexiji (prva igralska vloga za Agatho Rousselle), ki je kot otrok doživela hudo prometno nesrečo, opomnik na to pa je brazgotina na glavi, pod katero se skriva ploščica titana, ki so ji jo vstavili zdravniki. Ta nesreča sicer ni nič kaj zmanjšala njene fascinacije nad avtomobili, ti postanejo namreč dobesedno njen spolni objekt ... Toda Titan ni samo zelo posebna zgodba o fetišizaciji avtomobilov.

V njem precej odzvanja Cronenbergova klasika Trk, ki leta 1996 ni osvojila zlate palme v Cannesu, domnevno zaradi velikega nasprotovanja takratnega predsednika žirije Francisa Forda Coppole. 25 let kasneje v Cannesu slavi Cronenbergov “podmladek”, Ducournaujeva pa je šele druga režiserka v zgodovini festivala po Jane Campion (Klavir), ki je odnesla glavno nagrado.


Najbolj brano