Ostali so le spomini
Tudi če Mip ne bi šel v stečaj in bi preživel do današnjih dni, bi bilo podjetje, svoj čas daleč naokoli znano po vrhunskih mesnih izdelkih, danes verjetno v lasti Madžarov, kakšnega češkega poslovneža ali italijanskega mesnopredelovalnega velikana, ki mu za delavce ne bi bilo veliko mar. Ker tako gredo zadeve pri nas, kjer nam, kljub kar nekaj odličnim domačim podjetjem v različnih gospodarskih panogah, še naprej prodajajo zgodbo, da sami ne znamo dovolj dobro upravljati s premoženjem in da je to bolje prepustiti tujim strokovnjakom.
A prav Mip je lep dokaz za to, da tudi “domače” ni vedno najboljše. Uspešno podjetje so zavozili domači “strokovnjaki”. Nekdanji ponos goriškega gospodarstva je zrasel predvsem po zaslugi motiviranih zaposlenih, ki so se v dobrobit podjetja in njegovi rasti odrekli tudi delu plače, prispevali kakšno neplačano naduro. Pokopala sta ga pohlep in želja po več denarja, za katero je bolehalo zadnje vodstvo družbe, kar pa ni tako nenavadno, saj za tem boleha celotna družba.
Videti mesarje, kako so zgodaj spomladi leta 2009 obupani, a vdani v usodo, tiho in brezizrazno prejemali delavske knjižice, je bila kruta demonstracija nemoči malega človeka.
Videti mesarje, kako so zgodaj spomladi leta 2009 obupani, a vdani v usodo, tiho in brezizrazno prejemali delavske knjižice, kar je pomenilo slovo od dela in službe, je bila nepozabna izkušnja in kruta demonstracija nemoči malega človeka. Mipove mesnine, ki so jih častili po vsej Jugoslaviji, so se poslovile s prodajnih polic in mesto ob meji je, potem ko je izgubilo mejo, ki je bila svojevrstna dodana vrednost, izgubilo še enega velikega igralca v tem prostoru.
Z impozantnega vodnega stolpa v kromberškem obratu, ki še vedno predstavlja vstop v urbano novogoriško območje, prišleke že nekaj časa pozdravlja Pivkino Jajce, kar je mogoče šteti za največji uspeh Mipovega stečajnega postopka - da je ostal večji del obrata vendarle v slovenskih rokah in se v Kromberku nadaljuje tradicija predelave mesa, pa čeprav piščančjega. Tudi bronasti Boljkov kip bika, ki je kot simbol moči stal pred podjetjem, že nekaj let krasi vhod v borznoposredniško hišo Ilirika na ljubljanskem Bavarskem dvoru.
V prihodnjih nekaj dneh se bo tudi uradno zaključil Mipov stečajni postopek, ki je trajal skoraj 13 let in, seveda, ni poplačal vseh upnikov. Velik del premoženja je preprosto izpuhtel, za Mipom pa ostaja več kot stomilijonska nepoplačana izguba. In zgodbe o podjetju, ki je močno prispevalo k identiteti mesta in Goriške, bo dokončno konec. Na mortadelo, pršute, šalamine, na zlate čase proizvodnje in poslovanja bodo ostali le sladko-grenki spomini. In prepričanje, da bi lahko bilo drugače.