Med epidemijo je od doma delala manj kot tretjina zaposlenih

Čeprav je epidemija covida pospešila razmah dela na daljavo, je sodeč po raziskavi v času korone od doma službovala le približno slaba tretjina zaposlenih Slovencev. Kljub temu naj bi delo od doma oziroma hibridno delo postalo glavna oblika dela v prihodnosti, ki pa bo zahtevala uskladitev in ureditev zakonodaje.

Mariskdo bo tudi po epidemiji vsaj kakšen dan na teden delal od 
doma.  Foto: Unsplash
Mariskdo bo tudi po epidemiji vsaj kakšen dan na teden delal od doma.  Foto: Unsplash

PRIMORSKA > Zaradi covida se spreminjajo paradigme na trgu dela. Novi načini dela bodo pomembni tudi v prihodnosti, v ospredje bo postavljeno predvsem hibridno delo, torej deloma na daljavo, deloma v enotah delodajalca. Kar pa bo prineslo tudi nove izzive, ki bodo povezani z regulacijo in s spreminjanjem zakonodaje ter varstva pri delu. Tako ocenjujejo v Združenju delodajalcev Slovenije, kjer so predstavili raziskavo o delu na daljavo.

Od doma delala manj kot tretjina

Medtem ko je v ZDA med epidemijo od doma delalo 45 odstotkov zaposlenih, je raziskava, ki sta jo opravili Polona Domadenik z ljubljanske ekonomske fakultete in Valentina Franca z ljubljanske fakultete za upravo, pokazala, da je v Sloveniji od doma med drugim valom epidemije vsaj en dan na teden delalo od 10 do 30 odstotkov zaposlenih.

Delo od doma urediti zakonsko

Čeprav strokovnjaki ocenjujejo, da bodo podjetja s hibridnim načinom dela v prihodnosti privlačnejši delodajalci, bo treba pri nas to področje zakonsko še dodelati. Med drugim urediti tudi izplačila nadomestila za uporabo lastnih sredstev za delo od doma, ki v predpisih niso določena, ampak so stvar dogovora med zaposlenim in delodajalcem. Treba se bo vprašati, kako delo od doma vliva na zdravje in timsko delo, meni Polona Domadenik. Alenka Fritz Kolbe, vodja ljubljanske območne enote državnega inšpektorata za delo, pa navaja, da so imeli ob razglasitvi epidemije ogromno vprašanj tako delavcev kot delodajalcev glede dela od doma. Na inšpektorat so sicer prišle prijave predvsem glede višine izplačila nadomestila za uporabo lastnih sredstev. Prijav glede zagotavljanja pogojev za delo od doma pa niso imeli, saj nadzor tega glede na zakonsko ureditev tudi ni mogoč.

Ti so med prednostmi v največji meri izpostavili, da s tem načinom dela privarčujejo čas prevoza na delo. Med največje slabosti pa uvrščajo brisanje ločnice med delom in zasebnim časom. Pa tudi zdravstvene težave, največ z vidom in ohranjanjem telesne teže, pa tudi psihične težave.

Ker naj bi prihodnost prinesla več dela od doma - po ocenah tujih raziskav naj bi od doma v bodoče opravili 28 odstotkov delovnih ur - smo o izkušnjah z delom na daljavo povprašali tudi nekaj primorskih podjetij.

Od doma, kjer je mogoče

V novogoriškem podjetju Saop so zaposleni lahko delali od doma že pred pojavom epidemije, v zadnjih dveh letih pa so to sistemsko uredili tako, da so v pisarni prisotni 50 odstotkov delovnega časa, druga polovica pa predstavlja delo od doma. V obdobjih porasta okužb se sodelavci lahko sami odločijo, da delajo izključno na daljavo, pojasnjuje generalna direktorica Saop Petra Šinigoj.

“Rezultati kažejo, da smo ne glede na razdaljo enako učinkoviti, zato hibriden način dela ohranjamo tudi v prihodnje za vse zaposlene,” ocenjuje Šinigojeva. “Hkrati pa to sodelavcem omogoča, da laže usklajujejo službene in zasebne obveznosti, saj se vsi srečujemo z izzivi varstva otrok in šolanja na daljavo,” še dodaja. Glavne prednosti takšne oblike dela v podjetju prinašajo lažje usklajevanje obveznosti, večjo prilagodljivost in boljši izkoristek časa. “Velik izziv pa ostaja pomanjkanje bližine med sodelavci, ki je nujna za zdravo ustvarjalno energijo in delovni zagon. Ravno zato enotno vidimo hibriden način dela kot najbolj optimalnega za naše podjetje,” še poudarja Petra Šinigoj.

Seveda je v nekaterih panogah nemogoče organizirati delo od doma. Predvsem v storitveno naravnanih panogah. V družbi Hit, kjer je osnovna dejavnost igralništvo, ki je v prepletu s hotelirstvom in gostinstvom povsem storitveno naravnano, je delo od doma možno le v zelo omejenem obsegu. “Delo od doma je bilo sicer v izjemnih primerih omogočeno že pred epidemijo, zdaj pa se ga poslužujejo predvsem zaposleni v času izrednih razmer,” je pojasnila predstavnica odnosov z javnostmi Lavra Peršolja Jakončič. Podobno je v Luki Koper, kjer je zaradi narave dela mogoče organizirati delo od doma le v strokovnih službah.

Tehnologijo usvojili že pred epidemijo

Zato pa se v podjetju ATech že polovica zaposlenih poslužuje dela od doma. “Skratka, vsi v podjetju, katerih delo ni fizično vezano na lokacijo podjetja, kot je na primer delo v proizvodnji, skladišču in v tehnologiji,” pojasnjuje Petra Svetina Pirc iz ATecha.

Napredne tehnologije so jim namreč v podjetju ljube. In orodja, kot so Micosoft Teams, ki omogoča sodelovanje med ekipami na daljavo, so v Baču pri Materiji, začeli uporabljati že leta 2016: “To nam je omogočilo zelo enostaven prehod na obliko dela od doma od prvega vala epidemije naprej,” je dodala.

Do danes niso v podjetju zaznali nobenih pritožb glede oblike dela na daljavo. “Kvečjemu lahko potrdimo, da so jo zaposleni lepo sprejeli ter da smo tudi na takšen način zelo učinkoviti. Seveda pa moramo priznati, da vsem že malo manjka druženje s sodelavkami in sodelavci,” poudarja Petra Svetina Pirc: “Če je delo dobro opravljeno, ne vidimo nobenih ovir, da ne bi nove rešitve postale modus operandi tudi v prihodnje.”


Najbolj brano