Polarni zrak je prodrl vse do Sredozemlja
V iztekajočem se tednu so sosedje Hrvatje izmerili do - 16 stopinj Celzija, Črnogorci celo -33 stopinj, grške otoke je pobelili sneg. Prodor najbolj hladnega zraka je šel čez vzhod Balkana proti Grčiji, nad vzhodnim Sredozemljem pa se je ustvaril ciklon ... Kot pravijo slovenski vremenoslovci, so takšne razmere nenavadne, vendar se zgodijo vsakih nekaj let.
Pestremu vremenskemu dogajanju smo se v Sloveniji ognili. Meteorolog Agencije RS za okolje Brane Gregorčič ima preprosto razlago: “Če gredo prodori izrazito hladnega zraka po severnem robu Balkana proti Sredozemlju in severni Afriki, zasneži nas, če gredo bolj po vzhodnem robu, zasneži Grke, Turke, Bolgare, lahko tudi Bližnji vzhod.”
Zakaj nastane ciklon nad Sredozemljem?
Ko polarni zrak prodre do toplega Sredozemskega morja, se začne dvigovati in ustvari se ciklon. “Cikloni imajo radi topla morja, ne samo Sredozemsko, tudi Atlantik. V njih kroži zrak v obratni smeri urinih kazalcev in se dviga. Primerjamo jih lahko z velikim vrtincem s premerom 1000 do 2000 kilometrov. Na njegovem vzhodnem robu piha južni (topel) veter, na zahodnem severni (mrzel). Ciklon nad Egejskim morjem vzhodnemu in južnemu Balkanu prinaša okrepljen severni veter in polarni zrak iz Rusije z območja Sankt Peterburga, na primer.”
Polarna fronta pozimi seže dlje
Glede polarne fronte Gregorčič pravi še, da pozimi seže južneje kot poleti in občasno vse do Sredozemlja (poleti se premika do severnega tečajnika oziroma 66 stopinj severne zemljepisne širine). Ima pa odklone na obe strani, proti jugu in severu; ko pride do odklonov na severu, dobijo tople zračne mase v krajih severno od nas. Hladne zračne mase tudi v Ameriki prodrejo vse do Floride. Za razliko od ciklona pa zrak v anticiklonu kroži v smeri urinih kazalcev, se spušča in suši.
To, ali smo bolj na topli sprednji oziroma vzhodni strani ciklona ali pa na njegovi mrzli zadnji, torej zahodni strani, je odvisno od lege ciklona, reliefa, ali veter piha z morja proti kopnemu ... “V tem primeru se zrak navlaži in tam, kjer se zaradi reliefa dviguje, obilno sneži. Na Kreti imajo tudi več kot 2500 metrov visoke vrhove.” Padavine nastanejo prav zato, ker zrak iznad morja pobira vlago in se ob dvigovanju ohlaja. Lahko pa nastanejo tudi zaradi dvigovanja zraka ob pregradah, kot so Alpe.
Na južni strani Alp v prihodnjih dneh nič novega
Po napovedih slovenskih vremenoslovcev bodo tudi prihodnji teden nad Alpami prevladovali severozahodni zračni tokovi. Če bodo pihali ob hribih in gorah navzgor, bodo imeli padavine na severni strani Alp, Avstrijci torej. Proti jugu, severni Italiji in Sloveniji, se bo zrak spuščal, oblačnost se bo sušila, zato bodo tudi naši prihodnji dnevi v znamenju sonca in občasne koprenaste oblačnosti. Tudi temperature bodo podobne dosedanjim, vsaj do četrtka. “Ob morju in na Goriškem bo zjutraj blizu 0 stopinj Celzija in čez dan približno 10,” je nazoren Gregorčič. Ali se nam ob koncu prihodnjega tedna obeta motnja na južni strani Alp, nam včeraj še ni mogel potrditi. Kakorkoli že, pa smo imeli januar nadpovprečno osončen, potem ko smo decembra imeli manj sonca kot običajno.