Igor Miljavec: “Okvara vida zame nikoli ni bila ovira”

Že od rojstva ima le sedem odstotkov ostanka vida, a to zanj v življenju ne predstavlja oviro. Teče, planinari, plava, v domači vasi je vodil športno društvo, bil je sekretar v novogoriškem košarkarskem klubu. Najbolj pa je Igor Miljavec poznan kot predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, ki ga zagnano vodi že dve desetletji.

Kdor ga sreča na ulici, ne pomisli, da ima zelo okvarjen vid. Očala pomagajo le, da oči zaščitijo pred svetlobo, ki ga je zelo motila, z njimi ne vidi nič bolje. A to zanj ni nikakršen problem. “Pri slepih od rojstva so lahko velike težave, ker živijo v svojem svetu. Jaz pa sem od nekdaj imel željo ustvarjati, nikoli se ni poznalo, da ne vidim, vedno sem želel nekaj več,” pravi Igor Miljavec.

V vseh teh letih se je naučil dobro orientirati v prostoru, ljudi prepozna po glasu, predvsem pa vsak dan znova dokazuje, da zanj meje ne obstajajo. Spraviti 130 slepih in slabovidnih na vrh Kanina, organizirati slikarsko delavnico za slepe in slabovidne ali dan na snegu za slepe in slabovidne družine iz vse Slovenije, vse to je zanj mačji kašelj. Prepričan je, da lahko človek z močno voljo in vztrajnostjo premaga vsakršno oviro. In da je njegovo poslanstvo pomagati drugim.

“Zgleda, da mi je usojeno pomagati ljudem, ne le slabovidnim, ampak tudi drugim, iskati izboljšave in predvsem ne komplicirati.”

Igor Miljavec

predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica

Ko si nekaj zamisli, ne odneha

“Na živce mi gre, ko ljudje komplicirajo,” poudarja. Preučevanja, analiziranja, dolgoročna načrtovanja ... Vse to ga utruja. Sam je za akcijo, ko dobi idejo, jo želi čim prej uresničiti, čim prej pomagati ljudem. Ko si nekaj zamisli, ne odneha in je tako prepričljiv, da navduši še druge. Tako funkcionira tudi v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica, ki ga vodi že dve desetletji in se je pod njegovo taktirko razcvetelo.

“Ko sem prišel, bi lahko rekel, da je bilo društvo v razsulu. Imelo je le tajnika in na začetku sem si želel samo, da bi imeli socialnega delavca. Danes jih imamo tri, pa še računalničarja in tiflopedagoga,” pravi o društvu, ki deluje že od leta 1948, in pristavlja: “Najprej je bilo mišljeno kot druženje slepih in slabovidnih, že na začetku pa sem si zamislil, da bi lahko ljudem nudilo kaj več.”

SMS donacije

S poslanim SMS sporočilom s ključno besedo SLEPI (ali SLEPI5) na številko 1919 prispevate 1 (ali 5) EUR za izvajanje programov rehabilitacije slepih in slabovidnih oseb v lokalnem in širšem okolju ter za delovanje društva.

Danes ima društvo, ki šteje 237 članov, zelo razvejano dejavnost. Leta 2008 so začeli s programom rehabilitacije slepih in slabovidnih na osebnem nivoju, ki so ga dograjevali. Svojim članom pomagajo pri vključevanju v okolje, v katerem živijo. Učijo jih likati, kuhati, pospravljati po hiši, pa tudi, kako uporabljati belo palico in kako se znajti v prometu. “Rehabilitacijo izvajamo na vseh področjih, ne le na področju sociale, ampak tudi izobraževanja, mobilnosti, turizma,” pristavlja.

Miljavec je bil tudi med pobudniki dobrodelne akcije Tečem, da pomagam. (foto: MDSSNG)

Slikarske delavnice za slepe?

Velik poudarek dajejo dostopnosti do prostorov, storitev in informacij. Posebno pozornost posvečajo dostopnosti na podeželju, kjer imajo njihovi člani velike težave. S Policijsko upravo Nova Gorica so s projektom Z roko v roki poskrbeli za boljšo varnost slepih in slabovidnih v njihovem bivalnem okolju. Pripravili so tečaje prve pomoči in uporabe defibrilatorja, združili moči v okviru projekta vseživljenjskega učenja Ne-vidni, dobro obiskane so tudi slikarske delavnice. “Na delavnici v Trenti je naša članica, slepa od rojstva, pod mentorstvom slikarke Stanke Golob, izdelala krasno sliko iz peska,” omeni.

Pripravljajo tudi izobraževanja, razne športne in kulturne dogodke, nedavno je izšla njihova brošura Umetnost življenja z okvaro vida, v kateri so zbrane informacije o očesnih boleznih, slepoti, predstavljeni so pripomočki za slepe in slabovidne in še marsikaj. “Smo tudi prvo društvo te vrste v Sloveniji, ki je zaposlilo tiflopedagoga, strokovnjaka za slepe in slabovidne,” ne pozabi omeniti.

Zlahka prepriča ljudi

Da je društvo tako zacvetelo, ima zagotovo velike zasluge prav on. Lahko bi rekli, da ima poseben dar, s katerim brez težav prepriča ljudi, jih navduši za sodelovanje pri še tako nenavadnih projektih. Prisluhnejo mu župani, podjetja, javne organizacije, novinarji ... “Kako sem tako uspešen, se sprašuje veliko ljudi. Zato, ker sem vedno 'šel čez', okvara vida zame nikoli ni bila ovira. Velik poudarek dajem tudi lastnemu izobraževanju, celostni rasti, kar je sploh v teh časih zelo pomembno. Znam pač pobrati tisto, kar rabim, tako iz izobraževanja kot iz ljudi,” preprosto pove.

Doma je iz Grgarja. Pri sedmih letih je začel obiskovati Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, nato se je šolal na administrativni šoli v Škofji Loki. “Že takrat sem sodeloval v raznih društvih. Nato sem delal kot zasebnik in v Iskri, ampak ni šlo. Pred dvema desetletjema pa sem se odločil, da bom vodil to društvo. Rekel sem si, do sedaj so tebi pomagali, zdaj moraš ti drugim,” razloži.

Opaža bistvene spremembe v dojemanju invalidnosti. “Včasih se je razlikovalo med raznimi kategorijami invalidnosti. Zdaj ni več tako, danes govorimo o dostopnost do prostora, storitev in informacij za vse funkcionalno ovirane osebe,” poudarja. Pri projektih tako njihovo društvo sodeluje tudi z gluhimi in naglušnimi, s starejšimi ... Leta 2008 so v sodelovanju z Ljudsko univerzo Nova Gorica kot prvi v državi začeli z vseživljenjskim učenjem za slepe in slabovidne, ki so ga razširili na druge funkcionalno ovirane osebe. Pet društvenih vozil pa uporabljajo ne le za prevoze svojih članov do zdravnika ali trgovine, z njimi po opravkih prevažajo tudi starejše v novogoriški mestni občini.

Okvara vida za Igorja Miljavca nikoli ni bila ovira. (foto: Leo Caharija)

Pomagati ljudem in nadgraditi stroko

Njihove številne dejavnosti pomagajo izpeljati Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, pristojna ministrstva, severnoprimorske občine, Lions klubi in številni donatorji. “Tudi sam sem član Lions kluba, idrijskega, v zvezi Lions klubov Slovenije skrbim za področje slepih in slabovidnih, sem pa tudi podpredsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. To vse skupaj vzame precej časa, vendar v tem delu uživam in moj cilj je pomagati ljudem ter nadgraditi stroko,” pristavlja Miljavec, ki je bil, mimogrede, med kandidati za naziv osebnost Primorske 2021.

Ogromno tudi bere, teče, hodi v planine, seveda po poteh, ki jih pozna. “Včasih se tudi spotaknem, misliš, da še nisem bil na nosu?” se zasmeje. A se pobere in gre naprej, zavedajoč se, da je sposoben premagati vsakršno oviro.

Še naprej bo iskal nove izzive, pravi. “Zgleda, da mi je usojeno pomagati ljudem, ne le slabovidnim, ampak tudi drugim, iskati izboljšave in predvsem ne komplicirati. Vedno pravim: 'Nehajmo se ubadati z vejicami'.”

---