Politika nedomišljeno nad vprašanje bolniških za espeje

Enoosebni samostojni podjetniki so zagotovo med bolj zapostavljenimi skupinami prebivalstva. Efektivno nimajo pravice do bolniškega staleža, saj jim bolniške nihče ne plača, če ni dolgotrajna oziroma ne traja vsaj 30 delovnih dni. Reševanja tega se je zdaj lotila politika, a bodo levji delež koristi pobrali veliki delodajalci, in ne mali espeji.

Samostojni podjetnik efektivno ne more na bolniško, krajšo od 30 
delovnih dni. Foto: ANDERS WIKLUND / AFP / Profimedi
Samostojni podjetnik efektivno ne more na bolniško, krajšo od 30 delovnih dni. Foto: ANDERS WIKLUND / AFP / Profimedi

SLOVENIJA > Državni zbor je v sredo zvečer potrdil noveli zakonov o spremembah zakona o delovnih razmerjih in o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ju je predlagala Stranka Alenke Bratušek (SAB) s prvopodpisanim Markom Bandellijem.

Obdobje nadomestila za bolezen oziroma poškodbo, ki se izplačuje v breme delodajalca, se bo s tem skrajšalo s sedanjih 30 dni na 20 dni. Po tem obdobju bo breme prevzela javna blagajna Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

45,3

delovnega dne traja povprečna bolniška samostojnega podjetnika, kadar jo prevzame ZZZS,

26

delovnih dni redno zaposlenega,

76

delovnih dni pa kmeta

Razbremenitev predvsem za velike delodajalce

Ob predlogu so se lomila kopja, saj predlagana sprememba ne rešuje le problema enoosebnih samostojnih podjetnikov, ki po trenutni ureditvi praktično nimajo pravice do bolniške, če ta ni dolgotrajna, temveč finančno razbremenjuje predvsem velike delodajalce. Prav na tej točki so se predlogu uprli sindikati, ki v tem vidijo možnost, da bodo finančno razbremenjeni delodajalci še manj skrbeli za varnost in zdravje na delovnem mestu.

Predlog Marka Bandellija espejem ne bo omogočil kratkotrajnih bolniških, bo pa zelo razbremenil velike delodajalce pri daljših bolniških. (Foto: STA)

12

let je že na bolniški rekorder med dolgotrajnimi bolniki; plačuje mu jo javna blagajna

Predlog je naletel tudi na neodobravanje ZZZS, ki je na ravni upravnega odbora poslance pozval, naj zavrnejo oba zakona s področja izplačevanja bolniških nadomestil. V ZZZS so izračunali, da bi jih spremembe dodatno obremenile za od 80 do 94 milijonov letno; to je veliko, saj predstavlja kar triodstotno povečanje odliva zdravstvene blagajne, glede na njene prilive v letu 2020, ki so znašali 3,25 milijarde evrov.

Brez uradnih podatkov, v kakšni meri samostojni podjetniki odpirajo kratkotrajne bolniške

Na ZZZS nimajo na voljo podatkov, koliko dni so dolgi bolniški staleži samostojnih podjetnikov, ki niso na dolgotrajni bolniški, tega podatka nimajo niti na Obrtni zbornici Slovenije (OZS).

Beseda gre v smeri, da espeji kratkotrajnih bolniških sploh ne odpirajo, ampak delajo bolni oziroma trpijo izpad dohodka. “Ni prav, da obstajajo samozaposleni, ki delajo z boleznijo,” pravijo na OZS.

Ko samostojni podjetnik resno zboli, je bolan 20 dni več od redno zaposlenega

“Če pa bolniško nadomestilo krije ZZZS, traja en bolniški stalež samostojnega podjetnika v povprečju 45,3 delovnega dne, stalež delavca v rednem delovnem razmerju 26 delovnih dni, stalež vseh zavarovancev pa v povprečju 27,7 delovnega dne,” odgovarjajo z ZZZS, ki krije še bolniške za kmete, ki so na bolniškem dopustu povprečno 76 delovnih dni, ter za samostojne poklice, ti so na bolniški v povprečju 44,5 delovnega dne.

Dolgotrajno bolniško koristilo 15 odstotkov espejev

ZZZS nam je tudi sporočil, da je lani dolgotrajno bolniško v breme zdravstvene blagajne koristilo 10.480 različnih samostojnih podjetnikov, medtem ko je bilo v obvezno zavarovanje kot samostojni podjetnik vključenih 69.471 oseb. Na dolgotrajni bolniški je bilo torej lani malce več kot 15 odstotkov espejev.

Znotraj KUL očitki, da gre za predvolilni manever

Očitki o nedomišljenosti zakonske spremembe so se iz ZZZS in sindikalnih central prenesli tudi v vrste predvolilne koalicije KUL. Miha Kordiš (Levica) je SAB očital, da “to ni akcija demokratične opozicije”, saj da je spremembo predlagala v sinergiji z vladajočo koalicijo in v očitnem poskusu rušenja javnega zdravstvenega sistema.

“Ta zakon smo vložili marca lani, tako da nam nihče ne more očitati, da gre za predvolilno potezo,” je na Kordiševe očitke odgovorila Alenka Bratušek (SAB).


Komentar novinarja

Veronika Rupnik Ženko

Všečno, a škodljivo

Skrajšanje plačila bolniške odsotnosti s strani delodajalca oziroma espeja s 30 na 20 delovnih dni oziroma največ 80 dni v koledarskem letu, ki so ga potrdili poslanci predlagateljice, opozicijske SAB, nepovezani in koalicijski, pomeni še en udarec za javno zdravstveno blagajno, ki je že tako dodatno obremenjena z ogromnimi stroški covid krize in dvigom plač zaposlenih v zdravstveni negi, ki mu bo glede na pritiske iz zdravniških vrst prej kot slej sledil še dodaten. A dela politike, ki si ...

Preberi več

Najbolj brano