Nova Gorica si zasluži “goriško” klop
Smo v obdobju, ko se Nova Gorica pripravlja na Evropsko prestolnico kulture (EPK GO!2025), ko se pričakuje veliko obiskovalcev mesta zaradi kulturnega programa in ponudbe. Za obiskovalce, ki bodo prvič prišli v Novo Gorico in si bodo o njej ustvarili prvi vtis, je urbana oprema zelo pomembna. Tudi urbana oprema bo vplivala na vtis celovitosti in urejenosti mesta, saj - ne glede na želje obiskovalcev - klopi in smetnjake vidijo in uporabljajo vsi.
Mesto Nova Gorica je veliko 3,5 kvadratnega kilometra in ima približno 13.000 prebivalcev. To je objektivno majhno mesto, ki ima vsega skupaj tri večje ulice. Mesto je prostorsko obvladljivo, kompaktno in dovolj majhno, da bi se ga dalo relativno enostavno poenotiti in urediti. Kljub temu pa je sedaj v mestu popolna zmeda glede urbane opreme. Imamo nepregledno množico različnih klopi, vsak nov poseg ponudi kak nov tip količka, vsaka sprememba uvede kak nov material, ogromno je izvedb, barv, postavitev ...
Samo za primer - v treh projektih, končanih ali skoraj končanih v zadnjem času, najdemo tri popolnoma različne prometne količke: prvi, na Bevkovem trgu, se ujema z obstoječimi; drugi, nov tip, z nekakšno strehico, je na prenovljeni Vojkovi cesti v Solkanu; tretji tip so srebrni količki, ki so postavljeni pri novi brvi čez Sočo. Kot da vsa tri območja ne bi tvorila enega zares majhnega kraja na majhnem območju.
To je glavni pomen in naloga urbane opreme: da vzpostavi prijetno vez med posameznikom, uporabnikom mesta in mestom.
Menimo, da je mesto Nova Gorica (z zaledjem) dovolj majhno in da si glede javne urbane opreme zasluži ENO dobro klop, EN tip koša za smeti, EN tip količka, EN tip ekološkega otoka, ENO dobro stojalo za kolesa, EN tip označevalnih tabel za lokale, EN tip senčnika, kioska. To bi bila tista minimalna “lepa” osnova za dosego cilja, ki bi moral biti poenotenost in celovitost.
Danska za vzor
Vzemimo za primer Dansko. Takoj ko vstopimo v to deželo, zaznamo ali začutimo, da smo zapustili Nemčijo, da smo sedaj v Skandinaviji in da je tu vse tako “lepo”. Kaj je tisto, kar je lepo, ni jasno, in mogoče sploh ne razumemo, od kje ta lepota. Lepega se morda sploh ne zavedamo samega po sebi, saj ne išče pozornosti, od povsod pa veje nekakšna “harmonija”, urejenost, diskretnost in nevsiljiva eleganca.
Namesto, da bi dobili eno “goriško klop”, smo dobili še eno študijo in zapletena pravila, ki situacijo še slabšajo.
Prometne črte na cestah so tanjše, avtomobilske tablice so zelo lepo oblikovane, s tanko pisavo in rdečo obrobo, drogovi za elektriko so elegantni, svetilke na avtocestnih postajališčih so skladne, drogovi za zastave so poenoteni, ograje diskretne ... In končno: mestne klopi so lepe in se dopolnjujejo med seboj, prav tako smetnjaki, pa stojala za kolesa, reklamni panoji, table za označbe lokalov, izložbe, police, naslonjala, tlaki, robniki, zasaditve ... Vse to je poenoteno, izbrano, brezčasno, umirjeno v oblikovanju in ne vleče pozornosti nase, a vseeno se takoj zavemo, da smo v lepi deželi.
Urbana oprema - gradnik in ustvarjalec mesta
To je glavni pomen in naloga urbane opreme: da vzpostavi prijetno vez med posameznikom, uporabnikom mesta in mestom. Ta vez ne sme biti kričeča in nefunkcionalna, temveč kvečjemu vabljiva, gostoljubna, ergonomska, nekakšen simbol, označbe mest, kjer je uporabnik vabljen, da opravlja določena opravila, in končno tudi nosilec identitete mesta. Neprimerno je, če so elementi urbane opreme raznoliki, različni, drugačni, nejasni, kajti to v prostor vnaša zmedo. Urbana oprema je tudi tanka rdeča nit, ki združuje in zaokrožuje ali označi mesto (ali kakšno drugo naselbino), npr. klopi izven mesta so drugačne kot v mestu, robniki so v mestu drugačni kot na podeželskih ali vaških cestah.
O avtorju
Novogoričanka Eva Sušnik je arhitektka mlajše generacije, ki si prizadeva za kakovostno bivanje v svojem mestu.
Urbana oprema je tudi pomemben tvorec prvega vtisa v kraju, če prispemo v kraj z avtobusom, se velikokrat usedemo na klop, da uredimo dokumente, ali če pridemo ponoči, je pomembno, da so ulice dobro osvetljene. Urbana oprema je element mesta in istočasno tvorec mestnega življenja, saj lahko ustvari točke ustavljanja, druženja, posedanja, če je kvalitetna in smotrno postavljena. Je torej gradnik in ustvarjalec. Včasih je sama po sebi vznemirljiva in ustvari “Bilbao” efekt v manjšem obsegu, ko določena igrišča oživijo cel del mesta.
Kot da je Nova Gorica New York!
Ko smo zasledili, da se pripravlja predstavitev Kataloga urbane opreme, ki ga je za Mestno občino Nova Gorica pripravil LUZ - Ljubljanski urbanistični zavod, sicer brez natečaja ali napovedi, smo se razveselili, da bomo dobili končno - “goriško” klop! LUZ je pripravil korektno analizo obstoječega stanja, ki se ga najbolj prijazno lahko opiše z besedo zmeda, nasičenost, neracionalnost. Po analitičnem delu kataloga je sledil zaključek, ki pa je bil precej nejasen.
V katalogu najdemo torej popis obstoječega stanja, analizo vseh klopi in ostale opreme, ki v mestu že obstajajo, ter tabelo, v kateri so navodila, katero opremo se lahko montira kam. V tabeli je mesto razdeljeno na območja in po predvidenem postopku pridemo do navodil.
Postopek izbire urbane opreme, torej na primer nove klopi na določeni ulici, poteka tako, da je treba najprej preveriti, v katero območje ta ulica spada, potem pa posebej v tabelah pregledati, katere klopi so na tem območju predvidene in ali ima to območje kakšne posebnosti ali zanj veljajo splošna pravila. Potem so pa še območja, kjer bodo klopi del celostne ureditve, torej spet drugačne od ostalih, na primer Šolski kare.
Človek pomisli, da je Nova Gorica vsaj Rim, če ne New York, s toliko različnimi območji, kjer veljajo različna pravila in kjer se postavlja različne klopi. In to na vsega 3,5 kvadratnega kilometra veliki površini. Menimo, da naročanje študij o urbani opremi, ki zmedo v prostoru še poglabljajo z deljenjem Nove Gorice na območja, ni korak k harmoniji in lepoti v prostoru, ki si jo verjetno želimo doseči. Menimo, da celo zagret postavljalec novih klopi težko razbere, kakšna klop gre kam. Inštitucije in zavodi lahko predlagajo postopke, omejitve, podajo navodila, ne morejo pa biti avtorji fizičnih rešitev, to je vedno vprašanje avtorstva oziroma oblikovalca.
Spregledana “goriška” klop
Med analiziranimi klopmi je nekaj zelo kakovostnih, na primer tista na Bevkovem trgu in na t.i. trgovski ulici oz. pasaži pri nekdanji Trgovski hiši v središču mesta. Klop je del zmagovalne rešitve na natečaju za ureditev centra mesta, avtorjev Materia d.o.o. (projektanti: Domen Mozetič, Polona Filipič, Peter Šenk, Marko Pretnar, Simon Kerševan, Grega Klemenčič, Primož Špacapan). Zanimivo, da študija tega ni zaznala in ni izbrala te klopi kot najboljšo goriško klop in bi to klop razvili v modularni sistem - z naslonom, brez naslona, daljša, krajša in jo potem ponavljali po mestu. Vnašanje novih klopi bi potekalo postopno. Ko bi se pojavile potrebe po novih klopeh, bi na izbrano mesto postavili ustrezno “goriško” klop, ko bi se kakšna stara poškodovala, bi jo zamenjali z “goriško” klopjo, ob morebitnem presežku sredstev na občini pa bi obstoječe klopi eno po eno menjali z “goriško” klopjo. Tako bi v nekaj letih, morda do EPK, vsaj v grobem poenotili nekatere mestotvorne elemente, tako bistvene za malo mesto, in ki konec koncev ponujajo isto - sedenje v mestu.
Smiselna so enotna pravila
Ob tem bi bilo smiselno postaviti tudi nekaj pravil in kompozicij postavljanja klopi po enotnem ključu; obrnjene stran od parkirišč, v senci, na soncu ... Sedaj se zdi, da se klopi postavlja, kot pač “padejo”. Ob zelenici med Trubarjevo in Prešernovo ulico, na primer, klopi ne gledajo na zelenico, ampak so obrnjene proti avtomobilom, avtobusno postajališče na Vojkovi, pred novim krožiščem Hermelika, pa tudi vzbudi žalost že ob pogledu na osamljeno in izpostavljeno klop.
Če povzamemo: namesto, da bi dobili eno “goriško klop”, smo dobili še eno študijo in zapletena pravila, ki situacijo še slabšajo. Nova Gorica si zasluži lep, dober, enoten, kvaliteten tip klopi in celotno urbano opremo, ki naj jo Mestna občina Nova Gorica naroči arhitekturnemu biroju preko natečaja oziroma če to ni mogoče prek naročila kvalitetnemu biroju z ustreznimi referencami.
Za zgled nam je lahko občina Tolmin, ki sploh ne pričakuje trume turistov, ki ne bo prestolnica kulture, a nekako ji je uspelo naročiti katalog urbane opreme pri biroju Arhitektura Krušec, ki je letošnji dobitnik Plečnikove nagrade. Torej, Tolminu je uspel nek uvid v kvaliteto in pomen javnega prostora in urbane opreme in je sedaj lastnik kvalitetnega in strokovnega Kataloga s klopjo, smetnjakom, stojalom za kolesa, pitnikom, lučjo itd. Verjamem, da tudi nam lahko uspe!
Časa je vse manj, saj je pred nami drzen projekt EPK, in ta pomemben projekt se mora izkazovati tudi v prostorskih rešitvah - če ne drugega zato, ker bodo obiskovalci, še preden bodo obiskali koncert, razstavo, predavanje, najprej videli mesto: vstopili bodo v mesto, na ulice, trge ...