Slovenski tolar praznuje 30 let

Prvi slovenski denar, slovenski tolar, letos praznuje 30 let.. V ilirskobistriškem Primorskem numizmatičnem društvu so tolarju posvetili kar dve razstavi. Potem ko so v Knjižnici Makse Samsa oktobra lani na ogled postavili tolarske bone, so še danes v vitrinah knjižnice na ogled slovenski tolarji.

Razstavo 30 let slovenskega tolarja sta v bistriški knjižnici Makse 
Samsa pripravila Tijob Grgić in Vili Gombač iz Primorskega numizmatičnega društva Ilirska Bistrica. Foto: Arhiv PND Ilirska Bistrica
Razstavo 30 let slovenskega tolarja sta v bistriški knjižnici Makse Samsa pripravila Tijob Grgić in Vili Gombač iz Primorskega numizmatičnega društva Ilirska Bistrica. Foto: Arhiv PND Ilirska Bistrica

ILIRSKA BISTRICA > Slovenski tolar je uradna slovenska valuta postal 15. januarja 1992, v uporabi pa je ostal vse do 1. januarja 2007, ko ga je zamenjal evro. “Razglasitvi slovenske neodvisnosti je leta 1991 sledila tudi denarna osamosvojitev. Ob izteku Brionskega moratorija, 8. oktobra 1991, je slovenski parlament sprejel zakon o denarni enoti, za ime nove valute pa izglasoval slovenski tolar, ki je ime dobil po starem kovancu tolarju,” navajata avtorja razstave 30 let slovenskega tolarja Tijob Grgić in Vili Gombač iz Primorskega numizmatičnega društva Ilirska Bistrica.

Sprva so jugoslovanske dinarje zamenjali tolarski boni, konec leta 1992 pa smo dobili prave tolarske bankovce in kovance, ki so do konca leta 1994 postopno zamenjali bone.

Tolarske bankovce je oblikoval akademski slikar in oblikovalec Miljenko Licul, na njih pa je upodobil like Primoža Trubarja, Valvazorja, Jurija Vege, Riharda Jakopiča, Jakoba Gallusa, Jožefa Plečnika, Franceta Prešerna, Ivane Kobilice in Ivana Cankarja. Prvi bankovci, ki so jih natisnili v Veliki Britaniji, so prihajali v obtok po 30. septembru 1992, januarja 1993 pa so se jim pridružili še kovanci z motivi značilnih slovenskih živali; človeške ribice, kranjske čebele, male uharice, potočne postrvi, kmečke lastovke in drugih. Oblikovala sta jih Licul in Zvone Kosovelj, modeliral pa jih je kipar Janez Boljka. Kovani so bili na Slovaškem, pozneje pa tudi na Madžarskem.

Na razstavi so na ogled tudi rezervni bankovci, ki jih je Banka Slovenije pripravila v popolni tajnosti v primeru vdora ponaredkov in s tem zrušenja monetarnega sistema mlade slovenske države. “Če bi prišlo do takega scenarija, bi banka lahko poslala v obtok popolnoma nove bankovce v roku enega meseca,” zadnjo skrivnost slovenskega tolarja razkriva Vili Gombač.

Tudi te bankovce je oblikoval Licul, na njih pa je obeležil šest kulturno-zgodovinskih obdobij. Skrivnost novih bankovcev je bila odkrita šele januarja 2007, ko smo že prevzeli novo evrsko valuto. “Rezervni bankovci žal nikoli niso bili natisnjeni, kar še posebej obžalujemo ob pomisleku, da smo bili s slovenskim tolarjem morda priča edini lastni valuti samostojne države Slovenije,” pravi Gombač.


Najbolj brano