Bo Orban zavladal tudi na Bernardinu?

Doslej je veljalo, da bodo hoteli skupine Sava, tudi portoroški, postali del državnega turističnega holdinga. Ampak v zadnjih tednih se je zgodil preobrat - Savi se morda obeta madžarski prevzem. Kaj to pomeni za portoroške hotele, ki že nekaj let ob pomanjkanju strateškega partnerja visijo v limbu? Lahko lastniške mahinacije ogrozijo prihodnost našega najbolj turističnega kraja?

PORTOROŽ > V javnost je v teh dneh prišla informacija, da je že vse dogovorjeno za prodajo turistične skupine Sava, ki ima v rokah več kot dva tisoč hotelskih sob na najboljših lokacijah na Bledu, Ptuju, v Radencih in Moravskih Toplicah ter seveda v slovenski Istri. Del skupine so hoteli Mirta, Haliaetum, Salinera in kompleks na Bernardinu.

Čeprav se je dolgo pričakovalo, da bo 43-odstotni delež ameriškega sklada York v družbi Sava d.d. kupila država, ki ima prek Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Kapitalske družbe (Kad) že v lasti 46 odstotkov družbe, se to po zadnjih informacijah ne bo zgodilo. Vlada je namreč ravno v teh dneh potrdila letni načrt upravljanja SDH, v katerem Sava ni več predvidena za vključitev v državni turistični holding. V posel vstopajo zasebni lastniki. In to madžarski. In to tesno povezani z oligarhično mrežo razvpitega premierja Viktorja Orbana.

Proti prodaji biserov

Iz sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije so se na informacije o prodaji Save odzvali zelo ostro. V javnost so poslali manifest s pozivom k uporu proti nameram vlade: “Borba za slovenski turizem je borba za obrambo naroda in domovine ter dostojno, človeka vredno življenje vsakega izmed nas! Zato stopimo skupaj in recimo STOP prodaji slovenskih biserov tujemu kapitalu!”

Veliki preobrat v sagi o holdingu

Idejni oče slovenskega turističnega holdinga je Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo v Cerarjevi, Šarčevi in zdaj še Janševi vladi. Država se je s skladom York dalj časa pogovarjala o odkupu njegovega deleža. Lani poleti je bil tudi dosežen dogovor, a je država tik pred podpisom od pogodbe odstopila. To je sklad York dokončno prepričalo v to, da za Savo najde drugega kupca.

Obenem Janševa vlada že pripravlja teren za to, da bi Madžarom prodali tudi delež države, so razkrili novinarji portala Necenzurirano, ki so se tudi dokopali do podatkov, da je cena, po kateri so se dogovorili za nakup Save, precej nižja od realne. Če bodo Orbanovi vlagatelji v prodajo prepričali še državo in nato slovenske hotele razprodali po delih, bi z njimi lahko ustvarili več kot sto milijonov evrov dobička.

Đenio Zadković

župan občine Piran

“Želimo si družbeno odgovorne lastnike. Ali so domači ali tuji, ni ključno.”

Kdo so kupci in zakaj kupujejo?

Uradni kupec deleža naj bi bilo podjetje Atlantis Property iz Budimpešte, ki pa ima le dva zaposlena in je imelo konec leta 2020 za manj kot dva milijona evrov premoženja. V ozadju posla naj bil po ugotovitvah zgoraj omenjenega portala, ki je zgodbo raziskoval ob pomoči madžarskega partnerskega medija 24.hu, nepremičninski sklad Diofa. Ta je v lasti enega najbogatejših Madžarov Daniela Jellineka, ki naj bi bil “težak” več kot pol milijarde evrov in je posloval tudi z Orbanovim zetom Istvanom Tiborczem, Diofa upravlja s tretjim največjim nepremičninskim skladom na Madžarskem. Predsednik nadzornega odbora je Marton Nagy, glavni Orbanov ekonomski svetovalec.

Malo verjetno je, da bi Madžare zanimal zgolj manjšinski delež v družbi, s katerim je sklad York pravzaprav obtičal po neuspešnem prevzemu. Vprašanje je torej: ali je vlada madžarskim vlagateljem obljubila tudi svoj delež? Bodo odkupili delnice Yorka v pričakovanju, da bodo v drugem koraku postali obvladujoči lastniki?

Nedorečeno lastništvo je cokla za Portorož

“Želimo si družbeno odgovorne lastnike. Ali so domači ali tuji, ni ključno,” meni župan občine Piran Đenio Zadkovič, ki v tem trenutku ne želi špekulirati o tem, v katero skupino sodijo madžarski pretendenti: “Ni jasno, na kakšen način in s kakšnimi nameni naj bi madžarski sklad vstopil v lastniško strukturo. O tem bomo lažje izoblikovali mnenje po morebitni predstavitvi zavez in namenov investitorja ali investitorjev, saj ni nujno, da gre le za madžarski kapital oziroma zgolj en sklad.”

Po ocenah poznavalcev razmer se dolgoletna lastniška praznina že pozna pri kakovosti storitev v hotelih ter predvsem pri njihovih razvojnih ambicijah. Piranska je občina, v kateri je bilo vnovčenih največ turističnih bonov in tudi sicer generira največ nočitev. Ampak kako dolgo bo Portorož še turistična prestolnica Slovenije? Aleksander Valentin, direktor Turističnega združenja Portorož, meni, da je za razvoj destinacije ključno sodelovanje. In je optimist: “Upam, da bomo dobro sodelovali tudi z novimi lastniki.”

Na splošno v poslovnem svetu velja, da ni pomembno, od kod je lastnik, temveč kakšen je. Bistveno je torej vprašanje, ali država za Savo išče odgovornega strateškega gospodarja. Ali pa bo prišel, kot nakazujejo podatki novinarskih raziskav, špekulativni lastnik, ki bo Savo prodajal po kosih ter v Portorožu samo podaljševal mučno stagnacijo.

---