Divjad ali kmetijstvo?

Brkinski in kraški kmetje so obupani. Čeprav se s škodo, ki jo povzročajo divje zveri, jelenjad in divji prašiči, spopadajo že vrsto let, česa takega, pravijo, še niso doživeli. Na Brezovem Brdu v Brkinih je praktično vsaka ped travnikov preorana. Nič boljše ni tudi nižje na vrhpoljskem polju. Če je v zadnjem obdobju, tudi po zaslugi boljšega varovanja živali, napadov zveri na drobnico in govedo nekoliko manj, pa je škoda, ki jo na travnikih in njivah povzročajo divji prašiči in jelenjad, presegla vse meje, so včeraj opozarjali pristojne s Kmetijsko gozdarske zbornice in zavoda ter območnega lovsko upravljalskega območja.

Kmetje, ki so jih po žepu že tako udarile velike podražitve goriva, krmil in semen, se zdaj obupano sprašujejo, kje bodo dobili krmo za živino. Dejstvo je, da te letos ne bo, vprašljiva pa je tudi kakovost krme v naslednjih letih, saj se občutljivi kraški pašniki težko obnavljajo. Nekateri kmetje zato na robu obupa razmišljajo tudi o opuščanju kmetovanja. Kaj bi to pomenilo za samooskrbo prebivalstva, ki je že tako nizka, si lahko samo predstavljamo. Poleg tega opuščanje kmetovanja za sabo prinese tudi zaraščanje površin, s tem pa utira pot divjadi še bližje vasem in naseljem.

To bi moral biti alarm za vse pristojne institucije, ki bi v tem trenutku morale vse sile in ukrepe usmeriti v ohranjanje kmetijstva in na ta način preprečiti praznjenje podeželja.

In kje so rešitve? Kmetje jih vidijo predvsem v povečanem odstrelu divjih prašičev, ki so se v zadnjih letih premočno namnožili. Vsekakor pa bo poleg lovcev svoj del odgovornosti morala nase prevzeti tudi država in to področje zakonsko urediti tako, da bo kmetovanje na ogroženih in s številnimi dejavniki omejenih območjih sploh še smiselno. Zgolj s krilaticami “prijavljajte škodo”, kot smo jih ob nedavnem obisku na Bistriškem slišali od pristojnega kmetijskega ministra, žal ne bo šlo. Tako velike in tudi dolgoročne škode po divjadi, kot smo ji priča trenutno v Brkinih in okolici, zgolj prijavljanje škode ne more rešiti, saj tudi lovske družine tako visokih odškodnin niso sposobne povrniti. Poleg tega ostaja vprašanje, kdo in na kakšen način bo vse te preorane površine postavil v prvotno stanje in s čim bodo kmetje krmili živino, medtem ko bodo čakali, da na preoranih travnikih ponovno zraste kakovostna krma, če jih seveda vmes divji prašiči ne bodo spet in znova preorali.

To bi moral biti alarm za vse pristojne institucije, ki bi v tem trenutku morale vse sile in ukrepe usmeriti v ohranjanje kmetijstva in na ta način preprečiti praznjenje podeželja, ki ga tako radi opevamo.


Preberite še


Najbolj brano