Stiska mladih “ima mlade” v nasilju

Pred leti smo se zgražali nad strelskimi pohodi v šolah v Združenih državah Amerike. Menili smo, da so te filmske scene rezervirane le za “divji zahod”, za šole čez lužo, a danes se ta realnost, v malce milejši obliki, seli na šolske hodnike in v učilnice slovenskih osnovnih in srednjih šol. Nedavno je učenec na eni od primorskih osnovnih šol grozil učenki z olfa nožem, v teh dneh je dijak razkazoval airsoft pištolo. S čim bo jutri mladostnik izkazoval svojo stisko, nihče ne ve, a oba primera morata prižgati rdeči alarm.

A kaj, ko je nasilje del že skoraj vsake televizijske nadaljevanke in filma, saj je nasilje vendar tisto, ki se prodaja. Filmski ustvarjalci si manejo roke, saj jim tovrstna produkcija polni blagajne, pozabljajo pa, da nasilje rodi nasilje.

Obremenjeni so bili tudi tisti otroci, katerih starši so doživljali hud stres ob izgubi službe, zaradi bolezni, pa otroci v ločenih družinah z zapleti ob izvajanju stikov in otroci v revščini.

Kot ugotavlja psihologinja na največji novogoriški osnovni šoli, se je v času epidemije stiska otrok in mladostnikov poglobila tudi zaradi spremenjene rutine. Mladi so veliko časa preživeli na elektronskih napravah, ne le zaradi šolanja na daljavo, ampak ob igranju igric, na socialnih omrežjih. Čas za spanje se je pomaknil na pozne ure. Spremljanje nasilnih prizorov jim ob tem zagotovo ni ušlo.

Po skoraj dveh letih spremenjenih življenjskih razmer za vse generacije so mladi najbolj prikrajšani, saj je epidemija vplivala tudi na njihov razvoj. Šolanje na daljavo je krepko poseglo v vsakdan učencev, saj šola predstavlja za marsikaterega od njih tudi varovalni dejavnik, pomemben vir podpore in pomoči. Stiske pa niso doživljali le ob popolnem zaprtju zaradi širjenja koronavirusa in šolanju od doma, ampak tudi ob ponovnem prihodu v šolo. Obremenjeni so bili tudi tisti otroci, katerih starši so doživljali hud stres ob izgubi službe, zaradi bolezni, pa otroci v ločenih družinah z zapleti ob izvajanju stikov in otroci, ki živijo v revščini.

Kljub obetavnim statistikam policije, kjer so lani obravnavali manj kaznivih dejanj z elementi nasilja med mladoletniki, pa se zdi, da je realnost povsem drugačna. Če je bilo nekoč nasilno vedenje in rokovanje z orožjem rezervirano predvsem za odrasle, se je sedaj kot virus zažrlo med najstnike, ki tako izživljajo svojo stisko, frustracije. Starostna meja nasilnežev se je torej znižala. In če smo navadno nasilje povezovali predvsem z moškimi, so sedaj svoje zobe pokazala tudi dekleta. Učenke. Kako bo družba zajezila te pojave, ko pa so otroci ob “abstinenčni krizi” brez digitalnih naprav pripravljeni udariti tudi starše?


Preberite še


Najbolj brano