Sredozemska dieta je svetovni hit

Smo v času, ko se še marsikdo drži novoletnih zaobljub, ki so vse pogosteje povezane z življenjskimi navadami in slogom. Nekateri z zaobljubami vzdržijo, drugi se vrnejo k ustaljenim vzorcem. Med pomembnimi zaobljubami, o tem ni dvoma, je zdrava prehrana, s pomočjo katere bo splahnel kak kilogram. Pogosto gre za zavezo kateri od prehranskih diet. Med njimi ima najbolj trdne tako zgodovinske kot kulturne temelje sredozemska dieta.

Sredozemska dieta je pravzaprav način življenja, ki vključuje prehrano. Gre za življenjski slog ljudi v Sredozemlju, zlasti v tradicionalnih okoljih. Ne gre za en, uniformiran način prehranjevanja, saj se na vsakem koncu Sredozemlja prehranjujejo nekoliko drugače. Svoje posebnosti imajo v Španiji, v Franciji, severni Afriki, na Bližnjem Vzhodu, v Turčiji, Grčiji, Italiji in v državah ob Jadranskem morju. A gre za skupek prehranskih in drugih življenjskih navad, ki blagodejno vplivajo na zdravje in, kot je videti, tudi na daljšo življenjsko dobo.

Veliko gibanja, a tudi veliko počitka

V poplavi diet, ki stavijo na to ali ono komponento, na izogibanje mesu, beli moki, sladkorju, ogljikovim hidratom, celo sadju in zelenjavi, gre pri sredozemski prehrani za zmernost in pestrost. Splošno znano in v nekaterih primerih tudi znanstveno utemeljeno je, da je med prebivalci Sredozemlja manj krvno-žilnih boleznih, tudi manj raka, da je v sredozemskih skupnostih manj težav, povezanih s preveliko telesno težo, manj težav s sladkorno boleznijo, obenem pa je pričakovana življenjska doba daljša.

“Sredozemska prehrana je niz spretnosti, znanj, ritualov, simbolov in tradicij v povezavi s pridelki, žetvijo, ribolovom, živinorejo, konzerviranjem, predelavo, kuhanjem ter zlasti delitvijo in uživanjem hrane.”

Unesco

Vsi bi si želeli dočakati starost, kot jo v povprečju dosežejo prebivalci grškega otoka Ikaria. Strokovnjaki in novinarji iz velemest, ki so romali na ta otok po recept za dolgo življenje, so se vrnili z nekaj ključnimi poudarki: da je potrebno veliko gibanja pa tudi veliko počitka, da je hrana, ki jo uživajo sveža in sveže pripravljena, v njej pa je malo sladkorja, bele moke in mesa, da je poglavitna maščoba oljčno olje, da je veliko rib in malo mesa, da užijejo tako ali drugače veliko zelišč, da se družijo in so socialno vključeni in slednjič, da se čim manj sekirajo.

Najboljša dieta za leto 2022

Ob prelomu leta je po svetu zaokrožila vest, da je vplivniška platforma US News & World Report, ki se označuje za pomočnika potrošnikom, poslovnežem in tudi politikom pri sprejemanju odločitev, za najboljšo dieto za letošnje leto izbrala sredozemsko prehrano. Sledi ji DASH dieta za znižanje krvnega tlaka, pa fleksitarijanska dieta, pri kateri gre v osnovi za vegetarijansko prehrano, a z možnostjo “skoka” k mesu, ko se pokaže želja oziroma potreba, četrta je MIND dieta, ki združuje sredozemsko in DASH dieto s poudarkom na živilih za zdravje možgan oziroma za njihovo trdnost v boju proti Alzheimerjevi bolezni, peta pa je dieta ugledne ameriške klinike Mayo, ki podobno kot sredozemska priporoča zmernost.

Za diete imajo pri US News & World Report kar nekaj kategorij, sredozemska je na prvem mestu še glede enostavnosti, med rastlinskimi dietami, dietami za zdravje srca, za sladkorno bolezen in nasploh za zdravo prehrano. Slabše je uvrščena, denimo, glede hitrih shujševalnih učinkov.

Sredozemsko prehrano so začeli preučevati v drugi polovici prejšnjega stoletja. V Sredozemlju je tradicionalni način prehranjevanja udomačen koncept, veliko zanimanja zanj pa so pokazali zlasti v ZDA in Veliki Britaniji. Najprej so preučevali prehranjevanje in življenjski slog v Španiji, Italiji in Grčiji, kasneje so fokus razširili še na severno Afriko in Bližnji Vzhod.

No, povsem prvi je bil ameriški znanstvenik Ancel Benjamin Keys (1904-2004), ki je raziskoval dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja. Veliko je potoval in med svojimi potmi po Sredozemlju opazil, da je raven bolezenskih stanj pri prebivalcih nizka. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je začel z dolgoročno študijo Seven Countries Study (Študija sedmih držav), v kateri je prišel do ugotovitev, da so ljudje, ki so se držali tradicionalnega sredozemskega prehranjevanja vključno s telesno vadbo, živeli dlje kot drugi. Zanimivo je, da so s študijo formalno začeli v nekdanji Jugoslaviji

Način prehranjevanja za Unescov seznam

Po prelomu tisočletja so stekli pogovori za vpis sredozemske diete oziroma prehrane na Unescov seznam nesnovne dediščine. Predlagateljice so bile Španija, Grčija, Italija in Maroko. Sredozemska dieta je bila leta 2010 vpisana na Unescov dediščinski seznam, leta 2013 so se skrbništvu pridružili še Ciper, Hrvaška in Portugalska. Slovenija se v tem konceptu ni prepoznala, četudi ima sredozemska dieta pri nas dovolj zajeten krog ljudi, ki jo živijo, obenem pa tudi zagovornike in spodbujevalce med strokovnjaki in znanstveniki.

Sredozemsko prehrano pri Unescu opredeljujejo kot “niz spretnosti, znanj, ritualov, simbolov in tradicij v povezavi s pridelki, žetvijo, ribolovom, živinorejo, konzerviranjem, predelavo, kuhanjem ter zlasti delitvijo in uživanjem hrane. Skupna prehrana je temelj kulturne identitete in kontinuitete skupnosti v celotnem sredozemskem bazenu.” Med drugim izpostavijo ključno vlogo žensk: “Ženske imajo pomembno vlogo pri prenosu znanj o sredozemski prehrani: varujejo tehnike, spoštujejo sezonske ritme in praznične dogodke ter prenašajo vrednote na nove generacije.” Pri Unescu omenijo še tržnice, ki da imajo ključno vlogo kot prostori za izmenjavo dobrin in izkušenj.

Praktični Američani so sredozemsko dieto ujeli v piramido, pravzaprav nekaj različic piramid. Objavljamo uveljavljeno piramido združenja Oldways Preservation Trust, ki kot temelj postavlja gibanje in druženje, nad njo živila, ki naj bi sestavljala vsakodnevne obroke, na vrhu, ki naj bo manj dosegljiv, pa so sladkarije in rdeče meso. Sredozemska dieta priporoča tudi uživanje vina v zmernih količinah, predvsem rdečega, ki je bogato z antioksidanti. V tem oziru imajo slovenski potrošniki še dodatno prednost, saj so domača vina iz sorte refošk, torej istoimensko vino in teran s Krasa, med najbogatejšimi vini po vsebnosti antocianov sploh. O tem priča globoka, neprosojna barva vina.

Hrana za zdravje

Pred sedmimi leti je dr. Peter Raspor v okviru fakultete za vede o zdravju UP s številnimi partnerji in sodelavci pripravil konferenco, posvečeno sredozemski prehrani. Izrazil je prepričanje, da tradicionalni način prehranjevanja v sredozemskem delu Slovenije ponuja tudi vrsto poslovnih priložnosti.

Dr. Vojko Kavčič, znani, mednarodno uveljavljeni strokovnjak za staranje, doma s Krasa, že dolgo opozarja, da je ob telesni aktivnosti in umovadbi tudi hrana pomemben dejavnik za kakovostno staranje, priporoča zmernost in sredozemsko prehrano. Enaka priporočila pogosto izpostavi njegov kolega, nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, ki poudarja, da je mogoče demenco s pravilnim ukrepanjem, ki vključuje tudi ustrezne prehranske navade, odložiti za nekaj časa.

Odrivanje tradicionalnih prehranskih navad in njihova zamenjava z navidez udobnejšimi industrijskimi koncepti prehranjevanj v Sredozemlju ob zdravstveni povzroča tudi kulturno škodo: tako v naravi z zaraščanjem ali uzurpacijo kulturne krajine kot odtegovanjem dela majhnim kmetom in nenazadnje glede ohranjanja tradicij, ki so se izgrajevale skozi stoletja.

---