Draga naložba Istri draži vodo

Stroški gradnje zajetja Suhorca/Padež so ocenjeni na 134 milijonov evrov, kar je približno sedemkrat več od druge različice zagotovitve vode za Istro, s Krasa. Velika investicija pa bi obremenila tudi porabnike vode v Istri, saj bi se prelila v omrežnino.

SLOVENSKA ISTRA, KRAS > Gradnja zajetja Suhorca z dodatnim zajetjem na Padežu je ocenjena na 134 milijonov evrov (v kar še niso vštete podražitve gradbenega materiala v zadnjem letu). Slabo polovico denarja, 63,9 milijona evrov, bi država poskusila dobiti iz evropskega kohezijskega sklada, sama bi odštela šest milijonov iz vodnega sklada in 63,9 milijona evrov iz državnega proračuna.

Dodatni stroški v Rižani in na Krasu

Toda to še niso vsi stroški. Rižanski vodovod bi moral, kot smo že poročali, v Rižani nadgraditi čistilno napravo za vodo, Kraški vodovod pa plačati obrate za pripravo vode v Rodiku.

Poleg tega bi moral Kraški vodovod zgraditi nov vodovod za oskrbo vasi Klanec, Beka, Ocizla, Prešnica in Podgorje, ki jih zdaj oskrbuje vodovod Rodik-Rižana. Kot so nam pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, “cevovod od Rodika do Rižane ni predmet te projektne dokumentacije. Tu gre za obstoječi vodovod, ki se ga uporabi za prevajanje delno očiščene vode (filtrirane in dezinficirane).” Ta cevovod ima po njihovih navedbah velikost “DN 500 mm in prevaja 420 l/s. To je za predvideno porabo vode v RVK dovolj.”

Toda uporaba sedanjega vodovoda za transport neobdelane vode iz Suhorce do Rižane pomeni, da teh pet vasi ostane brez pitne vode. Ministrstvo zato predvideva: “Za naselja, ki so priključena na dovodni cevovod Rodik-Rižana, se bo izvedla povezava z obstoječim vodovodnim omrežjem v sklopu Kraškega vodovoda Sežana. Za to bo potrebna izgradnja vodovodnega cevovoda DN 150 v okvirni dolžini 1.100 metrov skladno s projektnimi pogoji upravljavca vodovoda (KVS). Cena za izvedbo tega odseka je cca. 200.000 evrov.” Direktor Kraškega vodovoda Primož Turšič pa meni, da ta vsota ne bo zadoščala, ker je dolžina vodovoda do teh vasi precej daljša.

“Nerazumno je odreči se Krasu”

Pred leti propadli projekt Oskrba Slovenske Istre in Krasa s pitno vodo je bil ocenjen na 48 milijonov evrov. Obsegal je dela na vodovodu od Klarićev do Rodika in od Ilirske Bistrice do Rodika. Slednjega zdaj gradijo v sklopu Brkinskega vodovoda (vendar predvsem za potrebe Brkinov), zato bi dograditev potrebnega transportnega cevovoda za dodatnih 220 litrov vode na sekundo iz Klaričev za Istro po nekaterih strokovnih ocenah stala le od 15 do 20 milijonov evrov.

V Slovenskem društvu za varstvo voda, v katerem zbrani strokovnjaki že leta spremljajo področje voda, tudi na letnih vodarskih dnevih, zato trdijo: “Skrajno nerazumna je v prvi vrsti odločitev, da se za potrebe oskrbe s pitno vodo v slovenski Istri in na Krasu ne izkoristi razpoložljivih količin vode kraškega vodonosnika in se tako brez utemeljenih strokovnih razlogov omejuje izkoriščanje do 500 l/s ali celo več kakovostne podzemne vode v Brestovici.”

Brez presoje gospodarnosti

Kako bo država utemeljila izbiro 134 milijonov evrov vrednega projekta namesto sedemkrat cenejšega? Se bo ponovila zgodba avtoceste na tretji razvojni osi, kjer Računsko sodišče v nedavni reviziji pristojnima ministrstvoma očita, da nista preverila, ali bi bila druga različica racionalnejša?

Avgusta 2019 je takratni minister za okolje Simon Zajc v odgovoru istrskemu poslancu Branku Simonoviču na vprašanje, kaj bo država ukrenila, da bo Istra dobila dovolj pitne vode, odgovoril, da so v preteklosti strokovnjaki že izluščili osem možnosti, ob črtanju razsoljevanja, ki za Slovenijo ne pride v poštev, jih ostane še sedem, ki jih “bo zdaj treba pretresti, katera je najboljša v smislu količine vode, stabilnosti, ekonomske upravičenosti, kje so bili projekti že kaj izvedeni, da imamo pripravljeno dokumentacijo, služnost in tako naprej. In ko se to določi, potem naprej, iz kje bo prišel denar.”

Toda pod vodstvom Zajčevega naslednika Andreja Vizjaka je ministrstvo za okolje in prostor ustavilo pretresanje sedmih različic (za kar je že bil izbran izvajalec) in začelo izvajati samo različico z zajetjem na Suhorci.

Velika naložba, velika omrežnina

Tako je ostala v igri samo različica za 134 milijonov evrov. Ta vsota ni zahtevna samo v času naložbe, temveč bo zahtevna tudi v času njene amortizacijske dobe. Po začetku rabe bo namreč bremenila porabnike vode.

V komunalni infrastrukturi, kamor sodijo tudi vodovodi, se namreč stroški investicij tako ali drugače (praviloma preko najemnine) pretvorijo v omrežnino, ki jo plačajo porabniki. Pobirajo jo sicer upravljalci vodovodov, vendar za račun občin, ki so lastnice infrastrukture in dajejo vodovodnim podjetjem to infrastrukturo v najem.

Zgradila bo država, a bo porabnikom zaračunala najemnino

Tako bo tudi v primeru zajetja Suhorca, so nam potrdili na ministrstvu za okolje in prostor, kjer pa so nam na vprašanje, v čigavi lasti bo akumulacija Suhorca in kdo bo zanjo plačeval amortizacijo, ki bo zaradi visoke investicije zelo visoka, odgovorili: “Stroški delovanja sistema bodo v deležu vode, ki bo neposredno porabljena s strani potrošnikov, vključeni v ceno vode. Ker je akumulacija državna infrastruktura, bo stroške vzdrževanja objekta pokrila država, ki pa bo zaračunala porabnikom stroške omrežnine.”

Na Rižanskem vodovodu so nam sicer odgovorili: “ne pričakujemo bistvenega povečanja cene vode zaradi omrežnine,” vendar utemeljitev, ki so jo k temu dodali, govori ravno nasprotno: “Cena vode in z njo povezana višina omrežnine je odvisna od vrednosti sredstev infrastrukture in posledično od stroška amortizacije le-te. Vse pa je vezano na izpolnjevanje pričakovanih standardov zagotavljanja varne in zadostne vodooskrbe. Cena vode je sestavljena iz omrežnine in vodarine, pri čemer omrežnina predstavlja pretežno strošek amortizacije GJI (gospodarske javne infrastrukture, op.a.) in vodarina stroške delovanja GJS. Po predvidenem zagonu Padeža ali neke druge variante se bo slednje odrazilo tudi v stroških na računih odjemalca. Povečanje ali zmanjšanje cene vode za odjemalca pa je odvisno v največji meri od višine vrednosti investicije, virov investiranja in eventualno deleža proračunskih, evropskih, nepovratnih in drugih sredstev ter zmanjšanja stroškov nakupov vode za občane slovenske Istre iz drugih vodovodnih sistemov.”

Naslednjič: Koliko vode bo Istra (še) rabila?

---