Duh časa
Katoliška cerkev na Slovenskem kot svoje pripadnike obravnava 72 odstotkov prebivalstva. To so ljudje, ki so večinoma kot otroci prejeli zakrament svetega krsta. Koliko od njih se ima oziroma nima za katoličane, ni znano, saj uradna statistika že od leta 2002 ne zbira več podatkov o veroizpovedi.
Tudi če ostanemo le pri cerkvenih statistikah, te brez prikrivanja sporočajo, da se Katoliška cerkev tako pri nas kot povsod po Evropi sooča z zmanjševanjem števila vernikov. Vedno manj je duhovnikov, pa krstov, prvih obhajil, birm in cerkvenih porok. V Cerkvi to pripisujejo spremenjenemu načinu življenja in sekularizaciji, ki je zajela zahodno družbo ter človeka oddaljuje od svetega in duhovnega življenja.
Grdo in nedostojno je, ko se kritike dogajanja v Cerkvi spremenijo v zmerjanje kristjanov, težnje po omejevanju verske svobode in obnašanje, kot da je krščanstvo tujek, ki naši družbi le nekaj jemlje.
Ker sodobni človek težko sprejema kakršno koli avtoriteto, bi Cerkev pri nas to izgubila tako ali drugače. Izgubila bi jo tudi brez (tujih) škandalov s prikrivanjem pedofilov v duhovniških vrstah, izgubila bi jo tudi brez zapletanja v tvegane finančne posle, kot se je zgodilo v Mariboru, in tudi brez vpletanja nekaterih verskih predstavnikov v politiko in njihovega odkritega simpatiziranja z določenimi političnimi opcijami.
Grdo in nedostojno pa je, ko se kritike dogajanja v Cerkvi spremenijo v zmerjanje kristjanov, težnje po omejevanju verske svobode in obnašanje, kot da je krščanstvo tujek, ki naši družbi le nekaj jemlje. Ker ji ne.
Brez dobrodelnih dejavnosti največje verske skupnosti bi bila podoba te države veliko bolj klavrna. Te dejavnosti segajo od pomoči brezdomcem, komun za odvajanje od odvisnosti in materinskih domov do zbiranja denarja za nakup vozil misijonarjem po svetu. Da bi kakšnega bolnika z afriškega podeželja lahko odpeljali v mestno bolnišnico, denimo.
Samo pod okriljem Slovenske karitas je v letu 2020 delovalo 9800 prostovoljcev, ki so opravili 517.460 ur prostovoljnega dela. Z zbranimi sredstvi so pomagali več kot 120.300 ljudem v stiski, med njimi 28.600 starejšim in 24.000 otrokom.
Brez sakralne dediščine bi bile vedute naših turističnih biserov zelo drugačne in verjetno manj turistično oblegane. Prepoznavno podobo slovenski krajini daje 6157 cerkva, kapel, kapelic in križev. Vse to priča o zavzetosti za ohranjanje te dediščine - večinoma s prispevki župljanov.
Versko življenje usiha, takšen je pač duh časa. Ni pa treba vernikom, ki so hkrati del družbe, zaradi tega nikomur nastavljati levega in desnega lica.