Odločali bodo tudi o pozidavah ob morju in na kmetijskih zemljiščih

Izolski volilci bodo šli to nedeljo na referendum. Odločali bodo o uveljavitvi Odloka o občinskem prostorskem načrtu (OPN), ki ga je občinski svet sprejel že 8. julija, a je njegovo uveljavitev zadržala prav pobuda za referendum Civilne iniciative Gibanje za Izolo.

IZOLA > OPN je strateški in izvedbeni akt, določa namensko rabo prostora in je razvojno naravnan, predstavlja pa tudi podlago za izdajanje gradbenih dovoljenj. Izolski OPN je v 13 letih izdelalo domžalsko podjetje Locus, z njim bi začrtali nadaljnjo urbanizacijo, zato predlagatelji referenduma opozarjajo na globlje pomene nedeljskega odločanja.

OPN so po sprejetju dodajali sklepe

Čeprav je občinski svet z večino sprejel krovni prostorski akt, je po predstavljenih argumentih civilne iniciative 12. oktobra sprejel dodatne tri sklepe. Županu Danilu Markočiču je naložil, naj takoj po uveljavitvi OPN začne s postopkom za spremembo, pri kateri bodo prednostno obravnavali pobude za gradnjo kmetij. Prav tako naj bi omejili gradnjo stanovanj na Ribi z Malo opremo in na Argu le na pas ob cesti v Dantejevi ulici. Ne nazadnje naj v OPN v bodoče ne bi predvideli nobene od zdaj prepoznavnih širitev za novo stanovanjsko pozidavo, čeprav so v strokovnih podlagah za pripravo OPN prepoznali možnosti širitve Izole kot naselja proti hitri cesti. Obenem so se zavezali, da v prihodnje ne bodo sprejemali aktov, ki bi načrtovali širitev pozidave na Rikorvo - med Južno in hitro cesto Koper-Izola. A sklepi zavezujejo politično vodstvo občine le do konca tega mandata, zato so bila jamstva za nasprotnike uveljavitve OPN neverodostojna.

Za zavrnitev potrebujejo vsaj 2692 volilcev

Naknadni referendum o uveljavitvi odloka o Občinskem prostorskem načrtu je v svojem bistvu zavrnitveni referendum. To pomeni, da morajo nasprotniki uveljavitve občinskega odloka doseči zahtevani kvorum volilcev. Po spremembi zakonodaje leta 2013 morajo pobudniki referenduma za zavrnitev odloka zbrati najmanj 20 odstotkov volilnega telesa. V izolskem primeru to pomeni, da mora za zavrnitev omenjenega načrta glasovati najmanj 2692 od 13.462 volilnih upravičencev. Ob tem pa bo seveda glasov proti moralo biti več kot glasov za uveljavitev. Če oba pogoja ne bosta izpolnjena, bo prostorski akt, ki ga je pripravila občina, uveljavljen.

Ker nihče ni opravil javnomnenjske ankete, je rezultat težko napovedati. Kvorum je sicer za Civilno iniciativo Gibanje za Izolo težko dosegljiv, ne predstavlja pa misije nemogoče. V enem mesecu so za sklic referenduma zbrali 952 podpisov, kar ni malo. Pomembno je še pojasniti, da zgolj udeležba tistih, ki so za sprejetje prostorskega načrta, ne pripomore k referendumskemu uspehu nasprotnikov odloka. Omenjeni kvorum 20 odstotkov volilcev morajo namreč doseči nasprotniki sami.

Samo za primerjavo: na oktobrskem referendumu o prostorskem aktu v Kopru je na volišča prišlo 24,33 odstotka volilcev (10.360). Kljub temu pa je bil referendum neuspešen, saj je večina (58,8 %, 6.065 glasov) podprla občinski odlok. DES

V kampanjo sta se vključila tudi Golobova in Deisinger

Po pestrem poletno-jesenskem dogajanju bi pričakovali vročo referendumsko kampanjo, ki pa je zaradi covida-19 in božično-novoletnih praznikov potekala predvsem prek družbenih omrežij. Občani so šele v zadnjih dneh dobivali letake in glasila obeh civilnih iniciativ - organizatoric kampanje. Gibanje za Izolo je namreč nedavno dobilo tekmeca, Skupaj za dobro Izole - Insieme per il bene di Isola, ki ga predstavljata Mladen Milovanović, eden od Desusovih kandidatov na zadnjih lokalnih volitvah, in, presenetljivo, član Društva navijačev Ribari, Romi Gasperini.

V njihovem glasilu Višta k uveljavitvi OPN - poleg občinskega svetnika Vasilija Žbogarja (lista Ponosni na Izolo) - pozivajo tudi direktorica hotela Delfin Nina Golob, strokovni direktor Splošne bolnišnice Izola Dušan Deisinger, Metka Zorc iz MC Medicorja, gostinec Igor Božič in Matej Zaro iz znane vinarske družine.

Pedološka študija in oljčnik Pintarjevih

Še največ prahu je dvignil prispevek koprske TV, v katerem so objavili, da je Marina Pintar z Biotehniške fakultete, ki je vodila pripravo pedološke študije o nadomeščanju najboljših kmetijskih zemljišč, predvidenih za pozidavo, prek soproga tudi osebno vpletena v načrtovano agromelioracijo na izolskem podeželju. Njen soprog naj bi imel v najemu oljčni nasad prav v bližini zemljišč, na katera naj bi občina dovažala zemljo z območja med stavbo Droge-Kolinska in hitro cesto Koper-Izola. V Markočičevem kabinetu vztrajajo, da parcele Pintarjevih niso niti blizu območja, predvidenega za melioracijo, v Gibanju za Izolo pa so se kljub temu obrnili na Nacionalni preiskovalni urad in na Komisijo za preprečevanje korupcije.

---