Apartmaji v pritličjih ubijajo živahnost v mestnih središčih

S težavami zaradi spreminjanja pritličij in kleti v stanovanja in turistične apartmaje se ne soočajo samo v Kopru, ampak tudi v Izoli in Piranu. “Problematika je proporcionalna z rastjo turistične industrije in se je začela s slovensko osamosvojitvijo,” pravijo v piranski občini. Tam so zaznali porast primerov, ko investitorji enodružinske hiše po obnovi preobrazijo v hostle. To jim omogoča birokratski manever, saj odlok in zakon ne omejujeta števila kopalnic v stavbi.

Odpri galerijo

ISTRA > Koprska občinska uprava je pred kratkim z odlokom razširila območje v mestnem središču, kjer ni dovoljeno preoblikovanje pritličij stavb v samostojne stanovanjske enote, gostinske in hotelske enote za kratkotrajne namestitve.

Pritličja bodo lahko uporabili le za osnovne namene, kot so kletni prostori, ki služijo stavbi kot celoti, ali poslovni prostori, ki so namenjeni javni rabi v mestu. Seznam skupaj 63 ulic in trgov, na katerih takšna sprememba namembnosti ni dovoljena, je objavljen na spletni strani koprske občine v zavihku zadnje seje občinskega sveta.

V piranski občini zaznavajo vse več primerov obnov stavb, ki nato postanejo manjši hostli. Investitorji takšne rekonstrukcije prikažejo kot enodružinske hiše s štirimi, petimi ali šestimi kopalnicami.

V pritličjih le zdajšnji servisni prostori

Preverili smo, kako je to področje urejeno v sosednji Izoli in najbolj turistični, piranski občini.

V Izoli bodo to problematiko urejala določila za območje celotnega starega mestnega jedra, ki so jih zapisali v občinskem prostorskem načrtu (OPN). “Če bo referendum uspešen, jih bomo lahko uveljavili že po 9. januarju. Tako bomo lahko odpravili anomalije,” poudarja Barbara Klinkon Škrbina iz kabineta izolskega župana Danila Markočiča.

Trgi in ulice v Kopru, na katerih ne bo dovoljeno pritličij spreminjati v apartmaje

Pomembnejše glavne ulice in trgi: Pristaniška ulica, Ukmarjev trg, Kopališko nabrežje, Severna obvoznica, Vojkovo nabrežje, Carpacciov trg, Gortanov trg, Prešernov trg, del Župančičeve ulice, Gramšijev trg, Kidričeva ulica, Čevljarska ulica, Muzejski trg, Verdijeva ulica, Cankarjeva ulica, Trg Brolo, Titov trg, Kosovelov trg.

Glavne ulice in trgi s pretežno nestanovanjsko namembnostjo pritličij: Vergerijev trg, Trubarjeva ulica, Ribiški trg, del Santorijeve ulice, Garibaldijeva ulica, del Triglavske ulice, del Župančičeve ulice, del Gallusove ulice, del Ulice OF, Martinčev trg, del Ulice pri velikih vratih, Tomičeva ulica, del Tovarniške ulice.

Glavne ulice in trgi s pritličji pretežno oblikovanimi kot kleti ali shrambe: Ressljeva ulica, del Santorijeve ulice, Glagoljaška ulica, Kettejeva ulica, Izolska vrata, Bošadraga, Ulica pri vodnjaku, Dellavallejeva ulica, Petronijeva ulica, Stara ulica, Mirenska ulica, Bazoviška ulica, Goriška ulica, Kumarjeva ulica, Kreljeva ulica, Ulica stare pošte, Marušičeva ulica, del Triglavske ulice, del Ulice OF, Ulica agrarne reforme, Naldinijeva ulica, Vlačičeva ulica, del Ulice pri velikih vratih, Repičeva ulica, Dapontejeva reber, Ulica talcev, Sabinijeva ulica, Kolarska ulica, Dimnikarska ulica, Puntarska ulica, Miklavčičeva ulica, Soška ulica.

V podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih za staro mestno jedro so med drugim določili, da se v pritličjih objektov ohranjajo zdajšnji servisni prostori v velikosti najmanj štiri kvadratne metre na stanovanjsko enoto. V preostanek pritličja ni dovoljeno umeščati novih samostojnih bivanjskih enot.

Gradbenega dovoljenja ne bo mogoče pridobiti

Povečevanje števila stanovanjskih enot je na objektih prvega in drugega varstvenega režima prepovedano. Na objektih tretjega varstvenega režima je povečevanje dovoljeno, pri čemer je potrebno zadostiti vsem minimalnim tehničnim zahtevam za graditev stanovanj. Natančen zemljevid varstvenega režima objektov je na voljo v dokumentaciji občinskega prostorskega načrta, ki je dostopna na spletni strani občine Izola.

Kako nameravajo stopiti na prste kršiteljem? “Teh sam akt še ne določa, vendar gradbenega dovoljenja za večanje zmogljivosti objektov in vzpostavitev stanovanjskih bivanjskih enot v pritličju ne bo mogoče pridobiti,” so jasni v izolski občini.

Opirajo se na dokument iz leta 1975

V piranski občini se pri urejanju problematike opirajo na leta 1975 izdelan in leto kasneje dopolnjen sanacijski načrt mesta. “Kljub temu da je star, predstavlja bogat dokument s podatki o vsaki stavbi v Piranu. Grafične priloge k odloku predstavljajo natančno analizo razmer v prostoru v začetku sedemdesetih let in so še danes podlaga za urejanje mestnega središča,“ ocenjujejo v piranski občinski upravi.

Ob odloku so sprejeli tudi poseben pravilnik, ki podrobneje določa, kako izvajati določila odloka. Nov, sodobnejši, odlok bi lahko sprejeli, vendar šele po sprejemu in uskladitvi z nastajajočim občinskim prostorskim načrtom.

Kršitelji lastniki vikendov in prebivalci

V piranski občini pravijo, da so tako rekoč vsi mestni predeli problematični. “Kršitelji so, žal, tako lastniki vikendov kot prebivalci, ki so si brez dovoljenj skozi leta zgradili garsonjere v pritličnih prostorih, ki so nekdaj služili pomožnim prostorom stanovanjskih stavb ali so bili poslovni prostori,” opozarjajo.

Zaznali so vse več primerov obnov stavb, ki jih nato prelevijo v manjše hostle. V občini pojasnjujejo, da investitorji v dokumentaciji za upravno enoto takšne rekonstrukcije prikažejo kot enodružinske hiše s štirimi, petimi ali šestimi kopalnicami. “Po izvedenih gradbenih delih pa smo nato priča neskladni rabi za namene kratkotrajne nastanitve. Odlok in zakon namreč ne omejujeta števila kopalnic v enodružinski stavbi,” pripomnijo v občini.

---