Stare jedi za nove rodove
Ohraniti recepte tradicionalnih lokalnih jedi, med katerimi nekaterih že dolgo ni več na jedilnikih, in obenem spodbuditi mlade rodove, da jih ponovno vključijo v svojo prehrano, je bilo glavno vodilo članov ilirskobistriškega društva Univerza za tretje življenjsko obdobje pri izdaji knjige Dober tek! Okusi starih jedi na Ilirskobistriškem.
Krompir v zevnici, zabeljen z ocvirki, je stara jed, ki je bila na
Bistriškem nekoč pogosto na jedilniku. Foto: Arhiv UTŽO Ilirska Bistrica
ILIRSKA BISTRICA “Naši predniki so jedli doma pridelano sezonsko hrano. Danes so v naši kuhinji stare domače jedi zamenjale predvsem številne hitro pripravljene jedi,” v uvodu knjige ugotavlja predsednica bistriškega društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Nevenka Tomšič, ki je z Marijo Gaberšnik zbrala in zapisala recepte in drugo gradivo.
Knjiga je nastala v okviru letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, posvečenih gastronomski dediščini, v bistriškem društvu pa so se projektu pridružili že sedmo leto zapored. Z zapisom želijo ohraniti recepte in jedi, ki so se prenašale iz roda v rod, najpogosteje le z ustnim izročilom.
V knjigi so predstavljene nekatere tradicionalne lokalne jedi, ki so jih nekoč v dolini Reke in Brkinih pripravljali ob vsakdanjiku, praznikih in posebnih dogodkih, kot so poroke, birme in shodi, ob kmečkih opravilih, kot sta košnja in koline, pa tudi glede na letne čase. Tako najdemo recepte za krompir v zevnici, fižol v solati, prežgano juho, polento z jetrnico, žuco in druge stare jedi, pa tudi peciva, kot so sladki kruh, štruklji, pohanje in kvašen štrudelj.
Skupaj s člani študijske skupine Spoznavajmo svet in domovino so knjigo obogatili še z zgodbami in spomini na posebne dogodke, povezane z običaji na Bistriškem, pri katerih pomembno vlogo igra tudi kulinarika. V sodelovanju z učenci OŠ Knežak pa so opravili anketo o prehranjevanju nekoč in intervju z gospodarico turistične kmetije Janezinovi z Ratečevega Brda.
Čeprav je epidemija v zadnjem času marsikatero zelenico spremenila v nove zelenjavne gredice, pa vse prevečkrat pozabljamo, da so naši predniki z živili tudi skrbno ravnali in hrane niso metali v smeti, sladkor pa je bil redek priboljšek, opominjata urednici knjige, ki sicer opažata, da se je prav s pomočjo podobnih knjig in zapisov kar nekaj starih jedi ohranilo vse do danes, nekatere v izvirni obliki, druge pa v spremenjeni in sodobnejši različici. Kar je toliko bolj pomembno, “saj imajo tradicionalne lokalne jedi širše in trajnejše učinke ter prispevajo k vzgoji za kakovostno prehranjevanje z uporabo domačih pridelkov,” še izpostavlja Tomšičeva.