Zdravstveni strokovnjaki na Primorskem pozivajo na Dneve cepljenja: “Petega vala si ne želimo”

Vseslovenska akcija Dnevi cepljenja, začela se je včeraj, iztekla se bo v četrtek, skuša k sodelovanju pritegniti čim več ljudi, tudi tiste, ki o cepljenju še razmišljajo. S pozivi sodelujejo tudi strokovnjaki iz zdravstva in z njim povezanih dejavnosti na Primorskem. Kot poudarjajo, je delo v bolnišnicah in zdravstvenih domovih bistveno drugačno kot pred marcem 2020 in da si nihče ne želi še petega vala epidemije zaradi pohoda omikrona.

PRIMORSKA > Po zaslugi znanosti, ki ji je treba zaupati, so bila v času virusa sars-cov-2 zelo hitro odkrita cepiva zoper to neznano okužbo, ki jim je treba zaupati, sporočajo ob Dnevih cepljenja primorski zdravniki, znanstveniki in strokovnjaki, ki se pri delu soočajo z zdravjem ljudi.

Ključna je visoka precepljenost

“Le dovolj visoka precepljenost nam bo pomagala vrniti se v običajen vsakdan,” poudarja direktor Splošne bolnišnice Nova Gorica Dimitrij Klančič. Pred vseslovensko akcijo Dnevi cepljenja je v petek skupaj z Bogdanom Tušarjem z ministrstvaza zdravje, Borutom Štrukljem s Fakultete za farmacijo, strokovno direktorico šempetrske bolnišnice Dunjo Savnik Winkler, predstojnikom novogoriške enote NIJZ Markom Vudragom in direktorji zdravstvenih domov iz Idrije, Tolmina, Nove Gorice in Ajdovščine na novinarski konferenci pozval necepljene, naj se cepijo in zaščitijo sebe, najbližje in celotno družbo, da ne bo petega vala epidemije.

Matej Valentinčič

Zdravnik na intenzivnem covid oddelku v šempetrski bolnišnici

“Največ obžalovanja so izrazili tisti, ki niso pristali na ventilatorju, a so lahko spremljali, kaj se dogaja okrog njih. Ti so bili najbolj pretreseni in so obžalovali, ker se niso cepili. Prav tega se je treba zavedati, da s cepljenjem preprečimo težke poteke bolezni.”

K cepljenju prebivalstvo vabita tudi direktor koprskega Znanstveno-raziskovalnega središča Rado Pišot, ki svari pred škodljivostjo lažnih informacij in strokovni direktor izolske bolnišnice (SBI) Dušan Deisinger. Deisinger poudarja, da je SBI uspelo uspešno zajeziti širjenje novega koronavirusa med zaposlenimi, ker so večino precepili že decembra. “Že tri mesece aktivno spodbujamo naše paciente k cepljenju. Ob informaciji, ki jo prejmejo pred prihodom na poseg ali ambulantno preiskavo, jim sporočimo tudi možne termine za cepljenje v naših prostorih. Tako smo uspešno precepili že dobršen del populacije.”

Vsak četrti na “intenzivi” umre

V šempetrski bolnišnici je bilo v petek 45 okuženih bolnikov, 11 na intenzivnem zdravljenju. Od 2. septembra so zdravili 400 okuženih, 58 na intenzivnem oddelku. “Četrti val je drugačen, povprečna starost hospitaliziranih je bistveno nižja (68 let), na intenzivni enoti celo še nižja. Na akutnem oddelku je imel najmlajši bolnik 24 let, na intenzivnem 26,“ pravi Dunja Savnik Winkler. “V četrtem valu je bilo doslej 55 smrti, v intenzivni enoti je žal umrljivost 25-odstotna, torej je umrl vsak četrti,” poudarja Savnik Winklerjeva. Med pacienti pa domala ni oskrbovancev iz domov ostarelih in iz socialno varstvenih zavodov, kar gre pripisati njihovi visoki precepljenosti. “Na navadnem oddelku je še vedno 70 odstotkov necepljenih bolnikov. V intenzivnem so bili dolgo časa izključno necepljeni, zdaj je teh 85 odstotkov,” poudarja.

Zaupajmo znanosti

Prof. dr. Rado Pišot, direktor koprskega Znanstveno raziskovalnega središča izpostavlja zaupanje v znanost, ki je načeto zaradi poplave znanstveno neutemeljenih in neverodostojnih informacij, pretežno na družbenih omrežij. Neznanje in nevednost vodita v strah, ki lahko sproži neracionalne odločitve. “Svet doživlja izjemno hiter odziv znanosti na eno doslej najhujših težav, na novi koronavirus. Znanstveniki si prizadevajo razviti varna in učinkovita cepiva, ki so eden ključnih znanstvenih dosežkov,” poudarja. Cepiva so doslej rešila že nešteto življenj in izkoreninila mnoge smrtonosne bolezni (tudi otroško paralizo, ošpice, črne koze). “Prepričan sem, da bomo v premagovanju koronakrize uspešni le s pomočjo varnih in učinkovitih cepiv. V evoluciji obstoj in razvoj človeka ni nikoli temeljil na ignoranci, zato je znanost tista, ki ji moramo zaupati in spoštovati njena navodila.”

Zdravnik na intenzivnem covidnem oddelku v šempetrski bolnišnici Matej Valentinčič pravi, da so številke v intenzivnih enotah začele počasi padati, ne pa tako hitro, kot bi si želeli. “Največ obžalovanja pa so izrazili tisti, ki niso pristali na ventilatorju, a so lahko spremljali, kaj se dogaja okrog njih. Ti so bili najbolj pretreseni in so obžalovali, ker se niso cepili. Povečini so to mladi ljudje, najmlajši je imel 26 let. Četudi zdravljenje ni bilo težko, je bila izkušnja travmatična. Treba se je zavedati, da s cepljenjem preprečimo težak potek bolezni,” poudarja.

Še težke razmere

Bogdan Tušar z ministrstva za zdravje je zadovoljen, da so se pred vseslovensko akcijo za izboljšanje precepljenosti populacije povezale vse zdravstvene ustanove na severnoprimorskem. “V covidnih bolnišnicah so razmere še vedno skrajno resne. V zadnjem obdobju je potekalo intenzivno preusmerjanje kadra iz ostalih bolnišnic in drugih zdravstvenih zavodov v covidne bolnišnice,” poudarja. Po podatkih ministrstva je med hospitaliziranimi 80 odstotkov necepljenih. “Če bi dosegli polno oziroma želeno precepljenost, bi bilo zdaj na intenzivni negi namesto 230 bolnikov le 50 do 80 ljudi,” ocenjuje.

Razlika med osnovno in idealno zaščito

Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo poudarja, da nobeno cepivo ne nudi stoodstotne zaščite. Treba je vedeti, kaj je osnovna zaščita in kaj idealna, to ljudje velikokrat mešajo, opozarja. “Idealna zaščita pomeni, da ne bomo oboleli, osnovna pa, da bomo preprečili hospitalizacijo ali da bomo, če bo slučajno do hospitalizacije prišlo, preprečili najhujši potek bolezni,” pravi in toplo priporoča tudi poživitveni odmerek cepiva, saj je po njem zaščita 90-odstotna.

Zato je pomembno v teh dneh prepričati ljudi v cepljenje in tako preprečiti peti val.

---