Ko neznani kapital piha proti ljudem
Prebivalci Senožeškega podolja so spet na udaru. Potem ko so se pred leti s težavo - predvsem po zaslugi luknjastih financ investitorja - začasno ubranili polja vetrnih elektrarn Senožeška brda, ki bi z nekaj deset vetrnimi stebri in šuštečimi elisami obkrožilo Laže, Senožeče, Gabrče in Dolenjo vas, jim zdaj ponujajo na griču okrog obstoječe vetrnice še enajst močnejših, večjih in višjih, z dvakrat daljšimi lopaticami. Proti Grižam in Velikemu polju pa še 14. Če bi uspeli še investitorji za vetrni polji Senožeška brda in Zajčica, bi na območju sedmih vasi na stotih stebrih, visokih čez sto metrov, šustelo kar tristo elis.
Kar pri umeščanju vetrnih elektrarn v prostor - kjerkoli v Sloveniji - bode v oči, je popolna odsotnost vsakršne predhodne strokovne razprave. Najprej o tem, ali ob šibkem vetrnem potencialu na območju Slovenije in zato majhnem izkoristku koristi, ki jih prinašajo vetrne elektrarne v obliki obnovljive energije, odtehtajo škodo, ki jo povzročijo okolju, naravi in ljudem v okolici. Pa tudi zelenemu turizmu, ki so ga kraške in brkinske občine prav te dni zapisale v strategijo. Izračuni, ki jih je pred leti pripravila divaška občina, kažejo, da ne, zato je že leta 2004 sklenila, da nasprotuje postavitvi vetrnih elektrarn na svojem ozemlju.
Kar pri umeščanju vetrnih elektrarn v prostor - kjerkoli v Sloveniji - najbolj bode v oči, je popolna odsotnost vsakršne predhodne strokovne razprave.
Toda v Sloveniji občine in občani na svojem niso gospodar. Državni prostorski načrt, s katerim investitor umešča v prostor velike vetrne elektrarne, “povozi” vse občinske sklepe. Občina lahko nanj poda le smernice, občani povedo mnenje v javni obravnavi, pripravljalci državnega prostorskega načrta pa vse to lahko upoštevajo ali ne. In praviloma ne upoštevajo.
Tretji problem je odsotnost normativov, ki varujejo najdragocenejše - zdravje ljudi: normativov za nizkofrekvenčni in infra hrup ter posledično oddaljenost vetrnih turbin. Pri tej bi morali nujno upoštevati tudi relief okolice in druge dejavnike.
Četrti dejavnik, ki še povečuje dvome domačinov, so pobudniki gradnje. Tako kot pri že propadlem poskusu postavitve vetrnic na greben nad Rodikom in Artvižami in začasno zamrznjenem projektu Senožeških brd gre tudi pri vetrnih poljih Dolenja vas in Griže za podjetji brez zaposlenih, brez kapitala in brez prihodkov. Celo več, eno izmed dveh podjetij, ki bi postavili 25 vetrnih turbin na Senožeškem, je imelo lani 74.000 evrov izgube. Kako naj jima občani verjamejo, da sta resni podjetji, ki ne bosta jutri zaprli vrat in pustili na gmajni kupov betona, železa in nevarnega olja? In kako jim verjame direktorat za energijo, ki je v njunem imenu dal pobudo za DPN?