Ni solidarno, če račun izstavimo necepljenim

Komisija za medicinsko etiko je na podlagi več zahtev vzela pod drobnogled zamisel, da bi necepljeni, ki zaradi težkega stanja zaradi covida-19 pristanejo v bolnišnici, to zdravljenje doplačali iz lastnega žepa. Poudarja, se je treba vzdržati ukrepov, ki ne bi zmanjševali epidemijske razdvojenosti, temveč bi jo le še poglabljali. Podpira pa vse zakonite ukrepe za omejitev epidemije.

Zaradi natlačenih covidnih oddelkov in preusmeritve zaposlenih 
nanje je okrnjen dostop do zdravljenja za vse  bolnike z drugimi 
vrstami bolezni, opozarja komisija za medicinsko etiko.   Foto: UKC Ljubljana
Zaradi natlačenih covidnih oddelkov in preusmeritve zaposlenih nanje je okrnjen dostop do zdravljenja za vse bolnike z drugimi vrstami bolezni, opozarja komisija za medicinsko etiko.  Foto: UKC Ljubljana

SLOVENIJA > Komisija za medicinsko etiko, ki jo vodi Božidar Voljč, se je presoje lotila na podlagi več prejetih zahtev. Možnost za doplačilo zdravljenja covida-19 pri necepljenih v bolnišnici je javno omenila tudi Bojana Beović, predsednica zdravniške zbornice in vodja svetovalne komisije za covid-19, ter izzvala ogorčenje in pozive k odstopu. Komisija je po presoji tak predlog zavrnila.

Dr. Božidar Voljč (foto: Jasna Arko)

Božidar Voljč, predsednik komisije za medicinsko etiko

“Epidemija kot test družbene odgovornosti vsakomur in vsej javnosti nastavlja ogledalo.”

Ne poglabljati epidemijske razdvojenosti

Eno izmed temeljev delovanja zdravstvenega sistema je ohraniti solidarnost. “Treba se je vzdržati ukrepov, ki bi sicer utegnili prispevati k učinkovitejšemu reševanju s covidom-19 povezanih problemov, ne bi pa zmanjševali njene epidemijske razdvojenosti, temveč bi poglabljali obstoječe in odpirali nove izzive,” poudarja komisija.

Solidarnost na vseh ravneh in področjih

Znašli smo se v skrb vzbujajočih razmerah močno omajane družbene solidarnosti, visoke stopnje smrtnosti, preobremenjenega zdravstvenega sistema in v njem zaposlenih, zato je toliko pomembneje ohranjanje vseh vrst solidarnosti, saj so to “vrednote z globoko humanitarno vsebino”.

Zaradi necepljenih covidnih bolnikov s težkim potekom bolezni so bolnišnice izjemno obremenjene. Hkrati se je močno zmanjšala dostopnost do zdravljenja za vse druge bolnike, ki bi jim jo lahko v večji meri zagotovili z višjo precepljenostjo, ocenjuje komisija. “S trajanjem epidemije narašča nestrpnost do omejitev in tudi do necepljenosti. Pravična presoja cepljenosti in necepljenosti je možna le ob upoštevanju vseh posledic,” opozarja komisija.

Test družbene odgovornosti

Prostovoljna odločitev za cepljenje proti covidu-19 je povezana z odnosom vsakega posameznika do lastnega in družbenega zdravja. “Epidemija kot test družbene odgovornosti vsakomur in vsej javnosti nastavlja ogledalo,” še ugotavlja komisija. “Dejstvo je tudi, da pri nas s prostovoljnim cepljenjem ni mogoče zagotoviti dovolj visoke precepljenosti in solidarnost družbe ostaja tako na zdravstvenem kot na medosebnem področju resno omajana. Zato podpiramo vse zakonite preventivne javnozdravstvene ukrepe, s katerimi je epidemijo mogoče učinkovito omejiti.”

“Slovenija je ob vseh naravnih nesrečah doslej dokazala, da nam družbena solidarnost veliko pomeni. Tudi epidemija covida-19 je naravna nesreča. Zato si želimo, da bi jo namesto medsebojne razdvojenosti in obtoževanja umirjali s strokovno enotnostjo, solidarnim ravnanjem in s podporo etično upravičenih, znanstveno utemeljenih ter politično usklajenih ukrepov,” razlaga komisija.


Najbolj brano