1. januar se bliža, novela o dohodnini pa oddaljuje
Slovenija
16. 12. 2021, 06.00
, posodobljeno: 16. 12. 2021, 09.29
Spremembe pri dohodnini, ki obetajo višje neto plače, manj obdavčene nagrade za delo, pa tudi nižji davek na kapitalske dobičke in najemnine, so negotove. Poslanci bi morali o dohodninski noveli odločiti včeraj, a so glasovanje prestavili na eno od prihodnjih sej. DZ bi moral o noveli odločiti še decembra, da bi začela veljati 1. januarja.
LJUBLJANA
> Uvajanje dohodninskih novosti je praviloma vezano na začetek davčnega in hkrati koledarskega leta. Vlada je za začetek uporabe sprememb, ki davčno razbremenjujejo plače in kapital, predvidela 1. januar 2022. Po včerajšnji prestavitvi glasovanja - prestavitev je predlagal vodja poslancev SDS Danijel Krivec - je to postalo negotovo.
Predlog za referendum
Končno odločitev o noveli zakona o dohodnini bi lahko zamaknil tudi včeraj podani predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma. V Levici novelo zavračajo; svarijo, da bo zaradi nje v javnih financah nastala 800-milijonska luknja, koristi pa bodo imeli le bogati. “Vlada običajnim zaposlenim ljudem meče drobtine, debele kose pa reže tistim na vrhu,” pravi njihov poslanec Luka Mesec.
Luka Mesec, poslanec Levice
“Vlada običajnim zaposlenim ljudem meče drobtine, debele kose pa reže tistim na vrhu.”
Novela zakona o dohodnini poslance razdvaja že od maja, ko jo je vlada poslala v DZ. Sprememba, ki bi jo občutili vsi zaposleni v Sloveniji, je postopni dvig dohodninske olajšave s sedanjih 3500 na 7500 evrov v letu 2025. S tem bi se povišale neto plače, posledično pa kupna moč prebivalstva.
Po načrtih, ki se včeraj še niso uresničili, bi se morala zaradi dviga olajšave neto mesečna plača delavca z minimalno plačo z letom 2022 povišati za 13 evrov, leta 2025 pa bi ta delavec dobival po 53 evrov več. Delavec s povprečno plačo bi sprva dobival približno 22 evrov več, po koncu prehodnega obdobja pa 87 evrov več.
Dohodninske spremembe bi povečale kupno moč in konkurenčnost gospodarstva, trdijo v koaliciji.
Novela bi znižala tudi najvišjo davčno stopnjo s 50 na 45 odstotkov. Med davčnimi spremembami, ki jih predlaga vlada in podpira koalicija, so tudi davčna razbremenitev nagrad in bonitet (neobdavčena bi bila lahko nagrada do višine delavčeve plače in ne več le do povprečne plače v Sloveniji). S 27,5 na 25 odstotkov bi se znižala stopnja dohodnine od dohodka iz kapitala (obresti, dividende, dobički), s 27,5 na 15 odstotkov pa stopnja dohodnine iz dohodka od oddajanja premoženja v najem.
Kdo bo krpal luknjo?
Medtem ko spremembe podpirajo delodajalska združenja, so se proti njim postavili sindikati, pa tudi del ekonomske stroke. Fiskalni svet je posvaril, da ni jasnih izračunov, s katerimi prihodki bo država nadomestila izpad proračunskih prihodkov. V okoliščinah povečevanja javnega dolga zaradi pandemije covida-19 ima lahko zniževanje proračunskih prihodkov še dodatne negativne posledice.
Zaradi tega dohodninski noveli ostro nasprotuje velik del opozicije. Bojijo se slabšanja javnih storitev ali pa novega varčevalnega zakona, ker bo javna blagajna prazna.
Minister za finance Andrej Šircelj je sicer zagotavljal, da bo zaradi ugodnih gospodarskih gibanj proračunski izpad manjši od 800 milijonov, proračunsko luknjo pa bosta zapolnili višja potrošnja in boljša konkurenčnost gospodarstva, ki ju spodbuja dohodninska novela.