Po 20 letih smo dobili zakon o dolgotrajni oskrbi

Državni zbor je s 44 glasovi za in 42 proti sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi. Prizadevanja za ureditev tega področja so se vlekla skoraj 20 let. Poslanci koalicije, Desusa in SNS, ki zakon podpirajo, so zadovoljni, medtem ko opozicija svari, da se zdaj odpirajo nove težave. Med večjimi je ta, da danes sprejeti zakon še ne ureja financiranja sistema dolgotrajne oskrbe.

LJUBLJANA > Zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo bosta morala pripraviti, sprejeti in do leta 2025 uveljaviti šele naslednja vlada in DZ.

Več virov financiranja

Nedorečeno financiranje dolgotrajne oskrbe je eden ključnih očitkov zakonu, ki uvaja vrsto storitev in pravic za ljudi, ki ne zmorejo več skrbeti sami zase. Za polno delovanje novega sistema bo država v letu 2025 potrebovala nekaj manj kot 744 milijonov evrov. Do takrat se bo sistem dolgotrajne oskrbe financiral iz virov, ki so temu namenjeni že zdaj - v blagajnah ZZZS, ZPIZ in proračunih občin -, ter s proračunskim denarjem. Vlada si za ta namen obeta tudi evropska sredstva. V drugi polovici leta 2025 naj bi svoj del z obveznim zavarovanjem za tveganje, da bodo nekoč odvisni od pomoči drugih, začeli plačevati še državljani.

16 milijonov za plače v domovih

V zakon o dolgotrajni oskrbi so vnesli tudi dopolnilo, po katerem bo 16 milijonov evrov manjkajočih sredstev za pokritje dviga plač v domovih za starejše zagotovil državni proračun.

Poslanci enotno zavrnili nov prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje
Poslanci so iz zakona o dolgotrajni oskrbi umaknili člen, po katerem bi moral nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja že januarja začeti plačevati nov prispevek, če je prek njega zavarovan zakonec ali starš. Šlo bi za dobrih 27 evrov mesečno. Na nesprejemljivost uvajanja novega prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje skozi zakon o dolgotrajni oskrbi je poslance in vlado opozoril ZZZS, umik tega člena pa je zahtevala Levica. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je včeraj zavrnila očitke, da gre za pritlehnost vlade, ki da je to spremembo skrila med končne določbe, ne da bi jo kakor koli pojasnila. Povedala je, da so predlog za uvedbo novega prispevka dali prav predstavniki ZZZS, ki so sodelovali pri pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi. Njihov argument je bil, da se bo s tem povečala solidarnost plačevanja zavarovanja. Fortejeva se čudi, da ZZZS členu sedaj nasprotuje, in se sprašuje, ali so ga opazili šele zdaj in se obnašajo oportunistično. Tudi poslanci koalicije so se strinjali, da to določilo v zakonu o dolgotrajni oskrbi nima kaj iskati, in podprli amandma Levice za njegovo črtanje.

Kdo bo upravičen do dolgotrajne oskrbe?

Upravičenci bodo polnoletni državljani, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti trajno ali začasno (več kot tri mesece) odvisni od pomoči druge osebe pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Strokovni delavec ZZZS, ki bo pripravil oceno upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe, bo glede na potrebe, ki jih ima upravičenec, tega uvrstil v eno od petih kategorij.

744

milijonov evrov bo stal sistem dolgotrajne oskrbe leta 2025, ko se bodo storitve v celoti uveljavile

Katere bodo storitve dolgotrajne oskrbe?

Zakon uvaja pet sklopov storitev: pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, kot so prehranjevanje, osebna higiena, oblačenje; pomoč pri podpornih dnevnih opravilih (gospodinjska opravila, nakupovanje, spremstvo); zdravstvena nega in nadzor nad zdravjem upravičenca; storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in storitve e-oskrbe. Z e-oskrbo bi izvajalci uporabnikom na daljavo zagotavljali samostojnost in varnost v domačem okolju.

V opoziciji opozarjajo, da storitve v zakonu niso jasno in podrobno določene. Natančno bo pravice uredil šele pravilnik, ki ga bo naknadno pripravilo ministrstvo za zdravje.

Upravičenec bo sam izbral, kaj želi

Upravičenec bo lahko sam izbral, kakšen način dolgotrajne oskrbe želi. Lahko bo dobil oskrbo v instituciji (dnevnem centru, domu za ostarele ali posebnem zavodu), pri čemer bo še vedno sam plačeval stroške nastanitve in prehrane. Lahko se bo odločil za oskrbo na svojem domu ali pa izbral mesečni denarni prejemek. Upravičenci, ki potrebujejo največ nege (4. in 5. kategorija), bodo upravičeni do oskrbovalca družinskega člana.

Pravice oskrbovalca družinskega člana

Oskrbovalec bo lahko družinski član, ki živi na istem naslovu kot upravičenec ter je sam dovolj zdrav in sposoben prevzeti skrb zanj. Oskrbovalec družinskega člana bo prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače. Imel bo pravico do največ 21 dni načrtovane odsotnosti na leto. V času odsotnosti bo skrb za svojca prevzela institucija.

Spremembe v institucionalnem varstvu

Predvidene so tri vrste domov za ostarele: v bivalnih enotah bi bile potrebe po zdravstveni negi najmanjše, oskrbni domovi bi bili najbolj podobni domovom, kot smo jih vajeni, negovalni domovi pa bi bili pretežno namenjeni stanovalcem, ki potrebujejo največ nege in pomoči (četrta in peta kategorija). Stanovalci bi si morali še naprej sami plačati stroške prehrane in bivanja v domovih.

Kdaj do pravic, ki jih obljublja zakon?

Pravice, ki se nanašajo na oskrbo v instituciji, bodo v večini začele veljati v začetku leta 2023, pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, denarnega prejemka ali oskrbovalca družinskega člana pa sredi leta 2024.

Zakon po 20 letih sistemsko ureja področje skrbi za obnemogle, so zadovoljni v koaliciji. Zagotavljajo, da bo zakon poskrbel za vse, ki potrebujejo pomoč in da nihče ne bo izpadel. Obstoječe oblike dolgotrajne oskrbe bodo ostale in se vključile v nov sistem.

V opoziciji medtem svarijo, da je zakon šele ogrodje, ki se bo dopolnjevalo s pravilniki. Poleg nerešenega financiranja se bojijo tudi privatizacije skrbi za ostarele, saj bodo storitve dolgotrajne oskrbe lahko izvajali tudi zasebniki.

---