Tanja Rener: “Odpor proti načinu ukrepanja te vlade je smiseln, razumen, celo nujen”

Četrti val epidemije grozi Sloveniji z zlomom zdravstva in z zaprtjem države. Hkrati se stopnjuje silovito nasprotovanje vsem varnostnim ukrepom in strokovnim priporočilom. Družbena omrežja - ta so zadnji dve leti težišče javnega in političnega življenja pri nas - so zasičena s pozivi h kršenju vseh pravil in s spodbujanjem zasebnih neomejenih druženj cepljenih ter necepljenih, “saj smo vendar vsi ljudje”. Zakaj taki pozivi v najhujši krizi epidemije pri nas? Je takšno vedênje plod egoizma, preutrujenosti od virusa in neučinkovitih ukrepov ali plod nasprotovanja aktualni politiki, pojasnjuje priznana sociologinja prof. dr. Tanja Rener.

Zaslužna profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Tanja Rener s koreninami v Istri, se med drugim posveča sociologiji družin, spolov, vsakdanjega življenja in študiju mladine. Z njo smo se pogovarjali o vedênju ljudi v doslej pri nas najhujših razmerah epidemije, ko v slabih dveh letih še nikoli v tolikšni meri peščica posameznikov in mnenjskih gurujev na teh omrežjih - anonimno ali pod psevdonimi - ni tako ognjevito in vztrajno pozivala k svobodnemu druženju brez vseh preprek in omejevanj ter k načrtnemu kršenju in zanemarjanju vseh doslej kolikor toliko učinkovitih priporočil zdravništva ter priznanih strokovnjakov. In obenem hitela zatrjevati, da je novi koronavirus le neke vrste gripa ter da so uradne številke o obolelih in umrlih prikrojene.

Skoraj vsako uro predstavniki strok prebivalstvo z vse večjo zaskrbljenostjo nagovarjajo in javno prosijo za pomoč v obliki izvajanja varnostnih ukrepov. Kot izpostavljajo, to počnejo zato, da bi ljudje nasvete vendarle vzeli resno in jih dosledno spoštovali, kar je potrebno, da ne odpove in se popolnoma ne zlomi naš zdravstveni sistem. Če pride do zloma, bodo pomoči potrebni, zlasti težko okuženi bolniki, namreč ostali pred zaprtimi vrati že zdaj prenatrpanih bolnišničnih oddelkov. Skušali jih bodo sicer voziti v sosednje države, a tudi tam so bolnišnice vse bolj natrpane, ker tudi tam število okuženih strmo narašča. Dve tretjini Evrope, del Azije in še več drugih predelov na drugih celinah so spet na udaru razmaha pandemije.

“Pa prav zdaj bi najbolj potrebovali pokončne strokovnjake in razumno vlado. Kar imamo, pa je nočna mora.”

A ne glede na razmere v Evropi in svetu je pri nas že ves čas epidemije središče političnega, družbenega in del javnega življenja osredotočen zlasti na družbena omrežja. Tam ljudi te dni nagovarja zapis, da “smo vsi vendar ljudje. Če potrebujete objem, tolažbo, pogovor ali samo klepet ob kavi ali čaju: moj dom je odprt. Vedno se najde čaj, pivo, kozarec hladne vode. Vabljeni vsi, cepljeni in necepljeni,” piše v sporočilu, okrašenem s smeški, srčki in še čem. Ob koncu je povabilo h kopiranju (“šeranju”), da to pismo “vidi čim več ljudi”.

Družbenih omrežij se prof. dr. Tanja Rener izogiba, ker bolje živi brez njih. (Tomaž Primožič/FPA)

“Kaj pa ljudem še preostane razen tega, da gredo na cesto in se upirajo ukrepom, za katere, na primer, tudi stroka trdi, da niso primerni, ker so ali neučinkoviti ali prepozni ali premalo strogi?”

Odpor in upor proti načinom ukrepanja vlade proti epidemiji je razumljiv

> Ali je zdaj, ko skoraj dve leti živimo z virusom in zato z omejitvenimi ukrepi, normalno kljubovanje in stopnjevanje nastrojenosti proti ukrepom že tudi za vsako ceno, vedno in povsod? Je takšno obnašanje razumno?

“Najlaže bi bilo reči, da to ni razumno, ni smotrno in ni zdravo. Da je sebično in brez čuta za druge. A bojim se, da so zadeve bolj zapletene, kot je videti na prvi pogled. Po moje gre pri teh zadevah za upor in odpor, pa najbrž tudi za kanček strahu. Če razmišljamo upoštevaje te vidike, dobijo na videz nerazumna ravnanja nekaj smisla. Odpori in upori proti tej vladi in njenemu odnosu do epidemije so smiselna in razumna dejanja, celo nujna, le da je videti način, kako ljudje to počnejo, zgrešen in škodljiv. A povejte, kaj pa ljudem še preostane razen tega, da gredo na cesto in se upirajo ukrepom, za katere, na primer, tudi stroka trdi, da niso primerni, ker so ali neučinkoviti ali prepozni ali premalo strogi?”

> Vaš komentar glede pozivanja k druženju in kršenju predpisov in glede vsebine najnovejšega pisma, objavljenega na družbenih omrežjih, ki poziva k druženju na domovih v slogu: moj dom je odprt vsem?

“Sama se izogibam vseh družbenih omrežij, ker vem, da lahko bolje živim brez njih. Zato bolj malo vem o teh pozivih. Tu se spet nekaj načelno dobrega - torej odprtost, oblikovanje nekakšnih povezav in skupnosti - dogaja na zgrešeni in škodljivi podlagi. Pridite k nam, se bomo skupaj okužili? Če že tonemo, pa dajmo s plapolajočimi zastavami? Da, seveda je tudi to način, a cena, ki jo bo kdo plačal, je lahko strašanska in ni vredna tega 'heca'. Pa še kanček zlobe: ali so povabljeni tudi afganistanski begunci?”

“Najprej je sedanja oblast počistila z vsemi v stroki, ki ji politično niso bili pogodu, in zdaj poslušamo ljudi, ki so najbrž povsem dobri strokovnjaki, a se hkrati podrejajo in poklekajo pred sedanjo oblastjo.”

“Na zdravo pamet kaj dosti ne prisegam ...”

> Ali zdrava pamet še zmore ločiti koristnost in zato morda tudi potrebo po odrekanju oziroma v danih okoliščinah potrebo po cepljenju, ki je dostopno vsem? Zakaj tolikšen odpor proti cepljenju, če so doslej cepiva že večkrat omogočila obstoj človeštva? Zakaj nezaupanje v stroko, češ da je cepiva prehitro izumila?

“Na zdravo pamet ne dam prav veliko; pogosto je stkana tudi iz predsodkov in zablod, ne le iz modrih izkušenj. A začnimo s stroko. Ob vsem spoštovanju do strokovnjakov in strokovnjakinj je pač treba priznati, da stroka, ki naknadno ugotovi, da je v zapisniku napaka - kar se je pred kratkim zgodilo vsem nam v posmeh -, pač ni stroka, ki bi ji lahko brezpogojno zaupali. Pri nas imamo precej nesrečne razmere: najprej je sedanja oblast počistila z vsemi v stroki, ki ji politično niso bili pogodu, in zdaj poslušamo ljudi, ki so najbrž povsem dobri strokovnjaki, a se hkrati podrejajo in poklekajo pred sedanjo oblastjo. Pa prav zdaj bi najbolj potrebovali pokončne strokovnjake in razumno vlado. Kar imamo, pa je nočna mora.”

> Zakaj so v drugih državah modrejši in zato bolje precepljeni ter imajo manj smrti zaradi novega koronavirusa? Zakaj nas, Slovencev, vsaj ti podatki ne streznijo?

“Dvomim, da so modrejši, zanesljivo pa imajo modrejšo oblast in nekaj več demokratične tradicije. Predvsem pa so se oblastniki znali že od samega začetka pandemije pogovarjati, kot da imajo opraviti s pametnimi in odraslimi ljudmi.”

“V svetu, kjer ni nič trdnega in zanesljivega in kjer določena ravnanja sploh ne prinašajo pričakovanih učinkov, je takšne razmere, kot je ta epidemija, dolgo časa težko zdržati.”

> Je možno, da v nenormalnih razmerah zaradi grožnje okužbe množica izgubi razum, zdravo pamet?

“Treba se je le ozreti v ne tako davno zgodovino, pa ugotovimo, da ni treba kaj dosti groženj, da se ljudje vedejo, kot da jih je razum zapustil. Pravzaprav niti po zgodovini ni treba brskati, ozrimo se proti rezilnim žicam na slovenskih mejah, pa bomo videli, kako hitro se normalizirajo sicer strašljive reči.”

Udarec individualizma in individualistične družbe

> Kaj žene anticepilce, nasprotnike vseh ukrepov in nošenja mask k pozivanju k vsesplošnemu druženju s kršenjem vseh priporočil? Je to egoizem, nezrelost ali kaj tretjega?

“Najbrž kaj tretjega. V svetu, kjer ni nič trdnega in zanesljivega in kjer določena ravnanja sploh ne prinašajo pričakovanih učinkov, je takšne razmere, kot je ta epidemija, dolgo časa težko zdržati. Pa še nekaj je v igri: menim, da na neki, precej protisloven način, vračata udarec individualizem in individualistična družba, h kateri nas ves čas, od osamosvojitve dalje, pozivajo politične in ekonomske elite. Pripovedujejo nam, da smo sami krivi za vse, da sami odločamo o vsem, čeprav je več kot očitno, da pravzaprav že dolgo preprosti ljudje ne odločamo o ničemer več. Razen morda o lastnem telesu; telo je postalo zadnje prizorišče, kjer lahko delujem in si ga ne pustim vzeti. Pa naj stane, kolikor hoče!”

“Kakor koli obrnemo, je covid-19 posledica tega, kar ljudje počnemo temu planetu in seveda s tem tudi sebi.”

> Zakaj tak razcvet vseh mogočih pametovanj na družbenih omrežjih s pozivi k vsemu mogočemu? Zakaj so tovrstni avtorji hkrati anonimni ali imajo lažna imena, pa jim kljub temu mnogi verjamejo in celo sledijo?

“Kaj je lepšega od tega, da rečeš karkoli, celo to, da si kdorkoli, in to brez vsake obveznosti in odgovornosti! Še predstaviti se ti ni treba! To razumem kot igro, ki je ušla z vajeti. Kot narcistični užitek razkazovanja, domnevno brez posledic. A po navadi računi pridejo, četudi kasno ali tam, kjer jih ne pričakujemo ...”

Prof. dr. Tanja Rener opozarja, da je sicer zdrava pamet porojena iz modrih izkušenj, pogosto stkana tudi iz predsodkov in zablod. (foto: Tomaž Primožič/FPA)

“Skrajni čas je, da resno razmislimo o alternativah temu sistemu in zamenjamo dosedanje elite. Tudi v teh krajih, seveda!”

Iluzija osebne bližine, iluzija svobodne izbire in iluzija večvrednosti

> Zakaj so postala družbena omrežja nenadoma bolj kredibilna od resnih sredstev javnega obveščanja?

“Ker so bolj osebna oziroma ustvarjajo iluzijo, da to so. Da nekaj štejemo, da smo vanje osebno vpleteni, da smo omreženi, skupaj, čeprav sami. Pa še ena iluzija je ob tem na delu: mislimo, da jih izbiramo, pa da izbiramo kraje in čase, ko bomo zraven. Resnica pa je prav nasprotna. To so po moje epohalne družbene spremembe, katerih učinkov še nismo niti dovolj premislili. Morda gre bolj kot za običajne družbene spremembe za metamorfoze, za radikalne zasuke v vsakdanjosti večine ljudi. Samo pomislimo, kaj so z našimi življenji naredili pametni telefoni!”

> Zakaj se je splošna raven zrelosti in presoje pri nas tako znižala in smo nenadoma postali tako primitivna družba? Je bilo to ves čas skrito in je v krizi zdaj le privrelo na plan? Smo se ves čas le slepili, da smo bili do covida-19 že na višji ravni?

“Menim, da ne gre za zrelost in primitivizem. Gre za nekaj bistveno hujšega. Kakorkoli obrnemo, je covid-19 posledica tega, kar ljudje počnemo temu planetu in seveda s tem tudi sebi. Pandemija je samo naredila očitno to, za kar v bistvu gre: da je namreč svetovni sistem v globoki krizi, da je neoliberalni kapitalizem za velikansko večino ljudi uničujoč in koristi samo še peščici norcev, ki se izstreljujejo v vesolje. Druga pomembna stvar, ki jo je pandemija odkrila, je, da bo odslej treba razmišljati o človeštvu, ne o tem ali onem narodu, še manj o posameznikih. Če se bomo rešili, se bomo lahko le skupaj in solidarno, kar bo prineslo ogromno odrekanja dosedanjim načinom življenja. Skrajni čas je, da resno razmislimo o alternativah temu sistemu in zamenjamo dosedanje elite. Tudi v teh krajih, seveda!”

“Če se bomo rešili, se bomo lahko le skupaj in solidarno, kar bo prineslo ogromno odrekanja dosedanjim načinom življenja.”

> Kakšne so običajne reakcije v kriznih razmerah? Kakšne so bile doslej? So zdaj drugačne? Če so, kako in zakaj so se spremenile?

“Mislim, da niso zares drugačne. Kar zdajšnje reakcije razlikuje od preteklih, je morda le tehnologija; komunikacijska in vse druge. Sicer pa ljudje ravnamo podobno. Prav tako kot v tridesetih letih prejšnjega stoletja si zatiskamo oči pred fašizmom, vsevprek verjamemo, da lep kos realnosti ne obstaja, da so v ozadju skrite zarote, da smo mi malce več od drugih. Ker to vemo, iščemo zavetja pri novih gurujih ali pri starih avtoritarcih. Skratka, smo kot mladoletni otroci, ki čakajo, da se bodo starši vrnili domov in bo vse kot prej. Ne bo! Prav zdaj imamo priložnost, da mladim pomagamo nastavljati drugačen svet.”

---