Odstop, ki ga ne bo
Ker se je izkazalo, da je Andrej Vizjak konkurentu oziroma partnerju za prevzem gospodarske družbe napovedal, da bo s svojimi kompanjoni sodnikom že “strl jajca”, bi moral odstopiti kot minister za okolje in prostor. Pika. Ko javnost dobi politika s prsti v marmeladi, kar se je tokrat zgodilo z Vizjakom, je pač kriv, ne glede na časovno odmaknjenost dogodka ali olajševalne okoliščine. Napako je namreč storil v vlogi gospodarskega ministra, torej s pozicije moči. Odstop ali odslovitev takšnega ministra bi bili samoumevni - če bi v Sloveniji veljali minimalni standardi politične kulture in če bi Vizjakov šef in njegova stranka želela ohraniti videz spodobnosti in nevmešavanja v sodno vejo oblasti. A kaj, ko prav ta vlada krši splošno veljavna načela o delitvi oblasti in se nesramno vmešava še v druge družbene podsisteme.
Vse drugo je obstranskega pomena in zamegljevanje afere, ki je Vizjaku dokončno spodkopala kredibilnost. Njegovo opravičevanje, da je skušal z dogovorom z Bojanom Petanom zaščititi interes države, je zgolj poceni preusmerjanje pozornosti. Pot v pekel je tlakovana prav z dobrimi nameni. Pri tem si ne gre delati utvar, da drugi politiki ne komunicirajo na podobno pobalinski način kot Vizjak, kakor tudi ne, da se ministri ne vmešavajo v gospodarske družbe. To so počenjali tudi ministri in premierji levosredinskih vlad, le na bolj prefinjen način.
Ko javnost dobi politika s prsti v marmeladi, kar se je tokrat zgodilo z Vizjakom, je čas za odstop, ne glede na olajševalne okoliščine.
A aktualni minister za okolje in prostor ni edini “bad guy” oziroma negativec v tej zgodbi. Zastavlja se vprašanje, kako lahko tajkun, ki naj bi izčrpal vrsto zdravih slovenskih podjetij, še vedno upravlja in vodi svojo hobotnico podjetij. Ne samo to: Bojan Petan je pomemben odločevalec v slovenskem gospodarstvu.
Prav tako se nihče ne vpraša o kršitvi Vizjakovih človekovih pravic: njegov zasebni pogovor so posneli in ga brez njegovega dovoljenja objavili v javnosti. Ali bo kdo za to kaznovan? Še več: za posnetek, s katerim se je začela ta afera, vse kaže, da je zlepljen, medtem ko je zadnji, šestminutni posnetek, avtentičen. In kako si afero razlagati drugače kot medijski napad nanj, če je posnetek prišel na plano prav sedaj in ne, denimo, leta 2012, ko je bil prav tako minister, ali pa v kakšni od predvolilnih kampanj? Ker so odgovori na ta vprašanja neznanka, bo Vizjak morda koga celo prepričal, da je žrtev zarote in diskreditacije.
A ker nismo v normalni državi, kjer bi minister ob razkrinkanju takšne afere odstopil, kjer bi menedžerji alá Petan že zdavnaj nehali voditi gospodarstvo, snemalca omenjenega pogovora bi sodno preganjali, urednik na televiziji pa bi za zlepljenko - če bi se izkazala za takšno - prevzel odgovornost, se nič od tega ne bo zgodilo. Ja, to je Slovenija - takšna je naša domovina.