Turizem je najbolj logična usmeritev
Rezultati letošnje turistične sezone na širšem Goriškem, ki se je po zaslugi lepega vremena brez občutnega upada gostov prevesila v čas jesenskih šolskih počitnic, in priznanja, uvrstitve na različne lestvice naj destinacij, ki prihajajo iz sveta, potrjujejo, da živimo na območju, ki privablja in očara goste. Domače in tuje. Da je to logično, je jasno vsem, ki so potovali po svetu in obiskali tudi druge kontinente. Tistim, ki so se ure in ure vozili po kakšni pusti ravnini brez konca in kraja, kratek čas uživali v puščavi, kjer je dan ali dva seveda lepo, se potili v tropski vročini ali zmrzovali v krajih vse manj večnega snega in ledu.
Ni treba biti pretirano pameten za ugotovitev, da prebivalci širšega goriškega območja živimo v krajih, ki nam jih lahko velikanska večina prebivalcev planeta zavida. Pred kratkim sem na nedeljski dopoldanski kolesarski vožnji po slovenski in italijanski strani Brd ob nesramno lepem jesenskem dnevu užival v spektru pretežno toplih barv, ki ga je ponujalo rastlinje na bližnjih gričih. In razmišljal, da bi lahko le nekaj deset kilometrov dolg kolesarski izlet nekomu, ki prihaja iz bolj dolgočasnih in klimatsko manj prijaznih krajev, s še nekaj enogastronomskimi postanki brez zadrege prodali za tisoč evrov.
Ni treba biti pretirano pameten za ugotovitev, da prebivalci širšega goriškega območja živimo v krajih, ki nam jih lahko velikanska večina prebivalcev planeta zavida.
In istega dne popoldne je bil sprehod po Krasu do Cerja z razgledom v Tržaški zaliv in do Alp ravno toliko vreden. Nimajo povsod takih možnosti, take klime, tako raznolike in rodovitne petzvezdične narave in tako pestre ponudbe na tako majhnem teritoriju. Tega se moramo zavedati. In številni se. Ponudba se širi, ponudniki so vse bolj inovativni. Prvotna zadržanost, sramežljivost, ponekod tudi robatost prehajajo v rutino in pri nekaterih že v vrlino. Pobude, kot je, na primer, vinski vlak Vipavske doline, kažejo, da domišljija nima meja, kar je tudi prav. Važna je zgodba in važen je ustrezen in usposobljen kader.
Na šempetrski biotehniški srednji šoli že pripravljajo nov štiriletni program gastronomija in turizem. Z njim ciljajo tudi na podeželje, da bo tudi pri manjših ponudnikih na voljo kader, ki bo znal z gosti in z občutkom za turizem, panogo, ki nam jo narava tako rekoč poriva v naročje, pa smo, slepi, trud vlagali predvsem v druge panoge in s tem tudi škodili taisti naravi. Hvala bogu se v Brdih, v okolici Nove Gorice, v Vipavski dolini, v Dolini Soče in na Krasu, na Trnovski planoti in onkraj meje že nekaj časa rojevajo uspešne zgodbe. In treba jih je podpreti, ker je nadaljnji razvoj turizma, seveda trajnostnega, tu najbolj logična odločitev in usmeritev.