Priseljenci so tudi priložnost

V Postojni, ki je bila od nekdaj na prepihu migracij, so na potrebe po vključevanju priseljencev v lokalno okolje odgovorili z informacijsko pisarno Starting point Postojna. Ta je v zadnjem letu postala prepoznavna začetna točka za priseljence, učinek njenih aktivnosti pa je že viden v opolnomočenju mladih priseljencev iz različnih jezikovnih skupin, ki pomoč nudijo tudi ostalim.

Postojnski župan Igor Marentič je na zaključnem dogodku projekta pohvalil prizadevanja za pomoč priseljencem na območju Postojne.    Foto: Katja Kirn Vodopivec
Postojnski župan Igor Marentič je na zaključnem dogodku projekta pohvalil prizadevanja za pomoč priseljencem na območju Postojne.  Foto: Katja Kirn Vodopivec

POSTOJNA > “Migracije so v Postojni danes še bolj prisotne kot pred stotimi leti. Kar nekaj beguncev, ki so bili nastanjeni v begunskem centru, je ostalo v Postojni in so danes zelo uspešni. Bilo je tudi nekaj težav, toda danes smo lahko za vzor vsem v Sloveniji, pa tudi širše,” je prizadevanja Postojnčanov, ki nudijo pomoč mladim migrantom, pozdravil postojnski župan Igor Marentič.

Glavni akterji informacijske pisarne Starting point Postojna s koordinatorko Tino Zorman (prva z leve). Foto: Katja Kirn Vodopivec

Tina Zorman

koordinatorka pilotne aktivnosti Starting point Postojna

“Ena večjih težav, s katerimi se soočajo priseljenci poleg neznanja jezika in srečanja s tujo kulturo, je predvsem izguba vloge, ki so jo imeli v svoji družbi. Naša glavna ideja je zato bila združiti potencial znanja in izkušenj priseljencev s potrebami v lokalnem okolju.”

Priseljencem nudijo začetno pomoč ...

Pri integraciji tujcev v lokalno skupnost je veliko vlogo odigrala Srednja gozdarska in lesarska šola (SGLŠ) Postojna z ravnateljico Cvetko Krnel na čelu, ki je že pred desetletji vrata odprla beguncem iz držav nekdanje Jugoslavije, streho nad glavo so kasneje nudili nekaj družinam iz postojnskega centra za tujce, od leta 2016 nudijo nastanitev mladoletnim migrantom brez spremstva, pred dvema letoma pa so se jim pridružili še repatriirani slovenski Venezuelci.

Zadnje leto v SGLŠ priseljencem na območju občine Postojna nudijo tudi informacijsko pisarno Starting point Postojna, ki so jo odprli v sklopu projekta Arrival Regions. “Ta točka je izjemno dobrodošla, saj v Postojni prej ni bilo informativnega centra, kjer bi priseljencem nudili vsestransko podporo in jim pomagali pri njihovi integraciji, obenem pa tudi spodbujali njihove kompetence za vstop na trg dela,” je glavni namen pilotne aktivnosti opisala njena koordinatorka Tina Zorman.

185

priseljencev iz 24 neevropskih držav so vključili v pilotno aktivnost Starting point Postojna

V pisarni priseljencem nudijo administrativno pomoč pri urejanju dokumentacije in prvih korakih v novem okolju, pripravljajo različne delavnice in medkulturna srečanja, organizirajo izlete, priseljencem pomagajo tudi pri pridobivanju delovnih izkušenj in jim nudijo pomoč pri učenju slovenščine.

Mlada priseljenka iz Irana Shirin je s pomočjo mentorice Ane Širca iz podjetniškega inkubatorja Perspektiva naredila prve korake na poslovni poti. Foto: Katja Kirn Vodopivec

... oni pa učijo druge

Nekaj priseljencev so opolnomočili, da lahko sami nudijo naprej pomoč drugim iz njihovega jezikovnega področja, pa tudi domačinom. Tako je repatriiranka iz Venezuele Estefania pomagala pri učenju španščine deklici iz Postojne, Shirin, priseljenka iz Irana, ki je v Postojno prišla zaradi priprave doktorske disertacije s področja geologije, pa se je vključila v delo z iranskimi priseljenci. Kot pravi, so jo domačini v Postojni zelo prijazno sprejeli. “Nikoli mi nihče ni odrekel pomoči, ko sem jo potrebovala. Komunikacija se mi zdi nekaj najpomembnejšega, ko prideš v tujo deželo,” poudarja Shirin.

Poleg 185 priseljencev iz 25 neevropskih držav so v svoje dejavnosti vključili tudi 70 Postojnčanov in devet lokalnih društev, zavodov, šol in drugih organizacij. Med slednjimi je ključno vlogo odigral podjetniški inkubator Perspektiva, ki je šestim priseljencem omogočil izdelavo poslovnih načrtov. Shirin je s pomočjo mentorice Ane Širca že naredila prve podjetniške korake pri nudenju klasične masaže, mladoletnik brez spremstva, ki ga veseli striženje, pa je dobil priložnost, da svojo storitev ponudi lokalnim prebivalcem.

“Ena večjih težav, s katero se soočajo priseljenci poleg neznanja jezika ob srečanju s tujo kulturo, je predvsem izguba vloge, ki so jo imeli v svoji družbi. Naša glavna ideja je zato bila združiti potencial znanja priseljencev s potrebami v lokalnem okolju,” pojasnjuje Zormanova.

Dejavnosti bodo razširili

Med devetimi pilotnimi aktivnostmi znotraj projekta Arrival regions, v katerem sodeluje trinajst partnerjev iz šestih držav, je bila postojnska izbrana kot primer dobre prakse, ki bo služil pri pripravi končne strategije vključevanja državljanov izven Evropske unije v ruralnih območjih. “Pokazali smo, da se znamo povezati in skupaj poiskati rešitve, obenem pa smo naleteli na številne nove izzive, ki jih bomo reševali z novimi projekti,” napoveduje koordinatorka projektov na postojnski občini Maja Piškur.

Čeprav se projekt zaključuje, bodo njegove aktivnosti potekale naprej tudi po zaslugi Občine Postojna, ki je delovanje pisarne finančno podprla do konca leta 2022, skupaj z občino pa se že dogovarjajo, da bi dejavnosti v prihodnje še razširili.


Najbolj brano