Od Nerona do Napoleona, z vsemi čuti

Gledališki in filmski igralec Nebojša Rako nastopa v predstavi Dišeče skrivnosti v vlogah Mark Antonija, Nerona, Ludvika XIV in Napoleona. Njegovo prvo sodelovanje s tržaškim gledališčem sledi nastopom v dramskih predstavah v Beogradu in Novi Gorici, v filmih in televizijskih nadaljevankah.

Nebojša Rako je gledališki in filmski igralec, ki bo v novi predstavi 
Barbare Pie Jenič odigral štiri vloge. Foto: Luca Quaia
Nebojša Rako je gledališki in filmski igralec, ki bo v novi predstavi Barbare Pie Jenič odigral štiri vloge. Foto: Luca Quaia

S senzorialnimi prijemi je imel Nebojša Rako prve stike pred enajstimi leti, ko je sodeloval z Barbaro Pio Jenič v dramski šoli Barice Blenkuš v Ljubljani, tokrat pa se prvič preizkuša v pravi senzorialni predstavi.

> Ima uporaba vonjav vpliv na počutje igralca?

“Vonjave so rdeča nit predstave in sprožajo določene učinke, reflekse. Okrog igralca gradijo atmosfero, ga usmerjajo. Gre za še relativno neraziskano področje gledališča, ki odpira mnoga polja.”

> Predstava se razvija skozi različne dobe zgodovine, kar zahteva stalno menjavo scen in situacij, kot da bi šlo za različne prispevke znanstvene oddaje...

“V določenih trenutkih bi jo lahko povezali s tovrstnimi oddajami, saj se stalno prepleta z zgodovino. Meni je vse to zelo zanimivo, kot tudi dejstvo, da preskakujem med različnimi vlogami. Spominja me na študentske dneve, ko smo morali med izpitom odigrati več prizorov in različnih likov. To ti daje določen adrenalin in v tej predstavi zahteva temeljito pripravo.”

> Katera od teh vlog vam je najbolj fascinantna?

“Nedvomno Ludvik XIV, mogoče ker mi je prvi vtis ponudil fantastičen kostum Alana Hranitelja. Ob tem pa se nisem doslej nikoli ukvarjal s to dobo v gledališkem smislu in me bonton oziroma pravila obnašanja v takratni družbi zelo očarajo.”

 >Barok je hvaležna doba tudi za filme. Ste že velikokrat nastopili pred kamero?

“Najpogosteje sem nastopal v serijah: v Srbiji, kjer sem tudi končal študij igre, sem pred kratkim igral v kriminalni seriji 12 reči (12 besed), ki je govorila o rudarjenju kriptovalut v prepletu različnih zgodb. Z veseljem pa se spominjam tudi festivalskega filma Horizonti Svetislava Dragomirovića, ki je imel mednarodno distribucijo, od Egipta do Kanade. V Sloveniji pa sem igral v seriji Česnovi, ki je predstavljala tudi moj prvi stik s slovenskimi igralci v izjemni ekipi. Imel sem obdobja, ko sem mislil samo na gledališče, potem samo na snemanje filmov in serij, že nekaj let pa se ne opredeljujem: želim si dobrih projektov, ne glede na medij. “

> Kateri pa so bili doslej najpomembnejši umetniški projekti na dramskem področju?

“Prva izkušnja v profesionalnem gledališču ima seveda posebno mesto: v Beogradu sem še kot študent imel priložnost nastopati v izjemno uspešni produkciji Gospa Ministrica Branislava Nušića, ki je doživela nad 160 ponovitev, s katerimi smo prepotovali skoraj cel Balkan! Za mladega igralca je fenomenalna priložnost in odlična šola igrati v tako veliki predstavi. Prvi gledališki projekt v Sloveniji pa je bil Evropa, mati mila v SNG Nova Gorica. Odličen projekt, kjer sem se veliko naučil, saj smo veliko delali na gibu. V Trstu doživljam zdaj čisto novo zgodbo v zelo prijetnem okolju. Rekel sem, da si želim predvsem lepih in dobrih projektov: Dišeče skrivnosti je eden teh.”


Najbolj brano