Ujetniki vrst, praks, denarja in virusa

Za bolnika, ki čaka na poseg več kot leto, je to dodatno mučenje. So pa dolge čakalne dobe v našem zdravstvu že leta realnost in ne le posledica covida-19, ki jih je še podaljšal. Zato je koristen nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki za odpravo nedopustno dolgih čakalnih dob namenja dodatnih 65 milijonov evrov izbranim 62 ponudnikom. Podpisane pogodbe že zagotavljajo blizu 19.000 storitev, kar bo skrajšalo več najdaljših čakanj.

Gre za pomoč države, ne za državno blagajno ZZZS, ki ji izvajalci zdravljenja in bolniki vse bolj pripisujejo delež krivde za pojav dolgih čakalnih dob. Je pa usoda tega državnega razpisa in načrta v veliki meri odvisna tudi od covida-19. Nihče ne ve, kako bo pozimi, saj že zdaj četrti val dosega najvišji vrhunec doslej. Virus nikomur ne prizanaša, je pa težke bolnike vseh vrst zaradi zdravljenja kovidnih bolnikov potisnil ob stran in morajo zato še dlje čakati. Kar je nepravično in škodljivo, se zaveda tudi zdravstveno ministrstvo, zato je reševanju te zagate z nacionalnim razpisom za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev namenilo dodatni denar. Razpis za leti 2020 in 2021 obsega 20.000 zdravljenj bolnikov, nad seznamom in vrstnim redom pa bo bdel NIJZ. Zato izvajalci vnaprej še ne vedo, koga vse bodo morali zdraviti za dodeljen dodatni denar. Tako oblikovani in nadzirani seznami naj bi poskrbeli za večji red in preprečili preskakovanje vrst.

Za dvoživke gre - slovensko posebnost, tujo praksam v razvitih državah. Tam sta zasebno zdravstvo in v njem zaposleni strogo ločena od javnega. Nihče se ne more ves čas 'seliti'.

A ključni problem vrst in seznamov tiči drugje. Mnogi lečeči zdravniki, ki delajo hkrati v več bolnišnicah in pri zasebnikih, ali so celo istočasno lastniki zasebnih praks s koncesijo, spretno skrbijo, da imajo dotok bolnikov in da dobro dodatno služijo. Nekatere svoje bolnike iz javnih bolnišnic, kjer delajo dopoldne, naročajo v (svoje) zasebne popoldanske. S temi bolniki se primerno dogovorijo, bolni pa so srečni, da bodo z obvodom prej na vrsti. Za dvoživke namreč gre. Dvoživke so na boljšem kot čisti koncesionarji, ki delajo le na svojem in na boljšem kot zaposleni le v javnem sektorju. Na to poznavalci zdravstva že leta opozarjajo. Gre za slovensko posebnost, tujo delu v zdravstvu v urejenih razvitih državah, kjer sta zasebno zdravstvo in v njem zaposleni strogo ločena od javnega, od koder se nihče ne upa 'seliti'.

Ta problem je treba urediti, ne glede na pomanjkanje zdravstvenih kadrov. Začeti je treba z zavezo odslužiti doma vanje vložen denar za čas izobraževanja in usposabljanja ter nadaljevati z vzpostavitvijo za vse boljšega plačnega sistema.


Preberite še


Najbolj brano