Koper živi z vrvežem na mestnih trgih

Vsak od osmih obodnih trgov, ki so bili razporejeni znotraj nekdanjega obzidja v Kopru, je obkrožen s kulturnimi spomeniki. Ti so krojili podobo mesta na otoku, ki so ga šele v 19. stoletju z nasipom prvič povezali s kopnim. Nato so okolico načrtno zasipavali in Koper je izgubil svojo otoško podobo.

Osrednji mestni trg v Kopru je Titov trg, ki se prvič v virih pojavi kot Platea comunis, današnje ime pa je dobil po letu 1956. Obkrožajo ga kulturni spomeniki, ki so igrali pomembno vlogo v življenju mesta - Pretorska palača, Loža, Armerija, Foresterija ter stolnica Marijinega vnebovzetja z zvonikom.

Kapodistriasov trg so poimenovali po prvem grškem guvernerju Ioannesu Kapodistriasu, čigar predniki so izvirali iz Kopra. Na trgu je kip voditelja, darilo grške vlade, ki so mu pred meseci dodali klop prijateljstva kot znak krepitve vezi med Slovenijo in Grčijo. Na Carpacciovem trgu ob nekdanjem skladišču soli se nahaja tudi prelepa beneško-gotska hiša iz 14. stoletja. Čeprav izročilo govori, da je v njej rojen beneški slikar Vittore Carpaccio, je bolj verjetno, da je v hiši živel Vittoreov sin Benedetto Carpaccio.

Na Prešernovem trgu je moč občudovati Da Pontejev vodnjak, ki je današnjo baročno podobo dobil leta 1666, ko ga je na novo dal postaviti podestat Lorenzo Da Ponte. Po mnenju nekaterih strokovnjakov videz vodnjaka spominja na most Ponte delle Guglie v Benetkah.

Trg Brolo ob stolnici pa dolguje svoje ime beneški besedi brolo, s katero so označevali javna mesta, na katerih so se zbirali trgovci. Celotna površina trga je bila namenjena zbiranju vode, ki se je ob dežju po tlaku stekala v velik zbiralnik, vodo pa so zajemali iz dveh vodnjakov.


Najbolj brano