Brez sprememb ne bo več mojstrov

Obrtniki in podjetniki se soočajo s pomanjkanjem ustreznega kadra. Na včerajšnji okrogli mizi v novogoriškem obrtnem domu, ne prvi ne zadnji na to temo, je bilo slišati, da je nujno še boljše sodelovanje med vsemi akterji, ki lahko prinesejo spremembe na področju izobraževanja in zaposlovanja. Pa tudi sprememba miselnosti med delodajalci, brezposelnimi, mladimi in njihovimi starši.

NOVA GORICA > “Že več let ponavljamo isto. Naše obratovalnice so vse bolj prazne. Zadnje čase govorimo le o visoki tehnologiji, o doktorjih, ni pa vajencev. Na Goriškem je zelo nizka stopnja brezposelnosti, a tudi zelo prazne učilnice za poklicno izobraževanje,” je na okrogli mizi o izzivih pomanjkanja kadrov v gospodarstvu uvodoma povedal predsednik novogoriške obrtno-podjetniške zbornice Zoran Simčič. Omenil je tudi, da se v Nemčiji več kot 60 odstotkov mladih odloča za poklicno izobraževanje.

“Ali je z nami nekaj narobe ali pa nečesa ne delamo prav,” se je še vprašal in dodal, da je treba kader vzgajati, dokler ga imaš. Ko ga ni več, je za to prepozno.

Zoran Simčič, Predsednik OOZ Nova Gorica

“Ali je z nami nekaj narobe ali pa nečesa ne delamo prav.”

Kadra ni ali pa je, a gre za boljšimi plačami

Na okrogli mizi so sodelovali tudi župani goriških občin, ki so izpostavili, da problematika presega občinske in državne meje, saj se z vprašanjem, kako obuditi interes za poklicno izobraževanje, soočajo marsikje v svetu. Slišati je bilo tudi, da ljudi preprosto ni, zato je treba za nekatere poklice delovno silo uvažati. Težava naj bi bila tudi v tem, da starši otroke, ne glede na njihove sposobnosti, spodbujajo k vpisu v zahtevnejše srednješolske programe.

Kot je potrdil direktor Šolskega centra Nova Gorica Miran Saksida, se v poklicno šolo ne vpiše nihče. Vsi se vpišejo v 3+2 program. “Morda bi bila sistemska rešitev, da bi postale poklicne šole štiriletne, kar pa bi pomenilo tudi višje plače, višje cene produktov in podobno,” je še pojasnil.

“Naše informacije kažejo, da se poklicnega in srednjega strokovnega kadra izobrazi dovolj, a ti ljudje oddidejo,” je pojasnil Mitja Slavinec z ministrstva za izobraževanje in dodal, da so plače pri tem velik dejavnik, a ne edini, in da lahko tudi delodajalci prispevajo k zajezitvi bega možganov.

Starejši bi delali, a jih delodajalci nočejo

“Pripravljenost za prekvalifikacijo med 2600 brezposelnimi je malo, imamo pa starejše in invalide, ki bi se prekvalificirali, pa jih delodajalci ne želijo,” je na še eno težavo opozorila Tanja Cink, direktorica novogoriške enote zavoda za zaposlovanje. Mateja Ribič z ministrstva za delo je potrdila, da se delodajalci otepajo starejših, a tudi, da je med temi veliko takih, ki bi najraje na zavodu počakali penzijo, namesto da bi šli v dodatno izobraževanje ...

Prisotni so se strinjali, da bo treba za to, da bodo tudi jutri na voljo mojstri, ki bodo znali opravljati svoje delo na različnih področjih, ustrezno prilagoditi poklicno izobraževanje, še tesneje sodelovati pri promociji poklicev, ki so najbolj iskani, spremeniti miselnost mladih in njihovih staršev, okrepiti zaposlovanje starejših, prilagoditi pa se bodo morali tudi delodajalci.

---