Paradižnik in paprika za čvrsto srce

Po splošnem ljudskem prepričanju, ki ima tisočletne korenine, oblika ploda sadeža ali zelenjave nakazuje, čemu služi in koristi v človekovem telesu. Tako na primer oreh spominja na možgane, grozdje na pljuča, korenje na prerezu na oči, čebula na celico, fižol na ledvice, oljke na jajčnike in tako naprej.

Paradižniki in paprike imajo na prerezu štiri prostorčke, kot preddvore in prekate v srcu. Pa tudi nekatere po svoji nekoliko srčasti obliki spominjajo na motor, ki poganja naše telo in tudi vpliva na čustva in misli. Torej sta paradižnik in paprika dobra za srce in mu koristita.

Srce ljubi barve!

Antioksidanti v barvilih sadja in zelenjave so iz vrst flavonoidnih in karotenoidnih snovi. Največ jih imajo: rdeče, oranžno, zeleno in vijolično sadje ter zelenjava, posebej še paradižniki, paprika, čili, špinača, blitva, zelena, rdeče in črno grozdje, koleraba, melona, bučke, jajčevci in jagodičje. Antioksidanti so odločilni za zaščito našega telesa. Nevtralizirajo proste radikale in zavirajo neželene oksidacijske procese, ki sprožajo nastanek prav vseh kroničnih bolezni, med njimi tudi raka ter bolezni srca in ožilja.

Paradižnik, zaveznik zdravega srca

Paradižnik ima med vitamini kar veliko provitamina A (betakarotena), vitamina E in C. Nekaj je tudi vitaminov skupine B, zlasti “vitaminska trojka” B3, B6 in folna kislina ali B9, ki skupaj znižujejo vrednost homocisteina v krvi in preprečujejo infarkt. Med skoraj 20 različnimi rudninami ali minerali je največ bakra, kar ugodno vpliva za nastajanje krvi, veliko je mangana za žlezo ščitnico, kalija, nekaj železa, bora, kalcija, magnezija, selena, fosforja, cinka, kobalta in joda.

Naravnost odlični so zaščitni flavonoidi in karotenoidi z likopenom na čelu. Prav likopen daje paradižniku značilno rdečo barvo in je tudi odlična zaščita za srce. Z naraščajočo zunanjo temperaturo se količina zaščitnega likopena povečuje in s tem tudi intenzivnost rdeče barve. Likopen preprečuje peroksidacijo lipidov (maščob) ter posledično manjše uničenje srčnih celic ter pospeši obnavljanje oslabelega srca.

Za vse karotenoide velja, da se s toplotno obdelavo ne uničijo. Prav nasprotno: s segrevanjem (kuhanjem in praženjem) se poveča njihova absorbcija. Ker so topni samo v maščobah, z dodatkom maščobe pri pripravi jedi z njimi dosežemo največji izkoristek. Za razliko od betakarotena iz likopena ne nastaja vitamin A, je pa zato likopen veliko močnejši antioksidant.

Paradižnik je zelo dober za alkaliziranje krvi, preprečuje zlepljenje rdečih krvničk, krepi izločanje želodčnega soka in delovanje trebušne slinavke, zato koristi vsem, ki slabo prebavljajo beljakovinsko in mastno hrano. Zaradi odličnega razmerja med natrijem in kalijem pomaga zniževati krvni tlak, uravnava črevesje in blaži težave s hemoroidi. Sadne kisline spodbujajo delovanje notranjih organov in apetit. Če paradižnik kombiniramo s špinačo ali blitvo, dobimo še bolj zdravilen učinek za oči, saj likopen preprečuje razpad luteina iz špinače.

Paprika krepi srce in podaljšuje življenje

In to predvsem zaradi močnih barv, ki jo krasijo! Tisto, kar je nadvse zdravilno, je antioksidant - kapsaicin, ta pomaga za dobro prekrvavitev in preprečuje nastajanje krvnih strdkov, saj naredi kri bolj tekočo. Kapsaicin je tudi za tvorbo endorfinov oziroma hormonov sreče in dobrega počutja. Kapsaicina je več v stenah paprike in v semenih, zato iz paprike nikoli ne odstranimo vseh semen.

Za dobro prepustnost kapilar skrbita flavonoid rutin ter vitamina B3 in C. Vsi skupaj preprečujejo nevarnost srčnega infarkta in pomagajo zniževati količino škodljivih maščobnih kislin v krvi. Nekatere paprike imajo celo več vitamina C kot limone. Paprike vsebujejo tudi mineral cink, ki krepi vezivna tkiva žil, blaži težave s krčnimi žilami, spodbuja prebavo maščob in znižuje holesterol.

Paprika je lahko sladka, pol ostra ali pol pekoča ter ostra oziroma pekoča. O tem obstaja “cela znanost”, za nas pa je dovolj, če vemo, da je zaznava, koliko je paprika pekoča, pravzaprav najprej individualna, nato stvar navade in okolja, v katerem smo. Kar je za Slovence na primer močno pekoče, je za Madžare komaj kaj več kot sladko.

V kuhinji je paprika široko uporabna: nepogrešljiva je pri dušenem mesu, bograču in vseh vrstah golaža, tudi gobovega ali krompirjevega. Brez nje si ni mogoče zamisliti pikantnih juh, zlasti paradižnikove ali fižolove, raznih prikuh in omak, paprikaš pa je po njej celo dobil ime. Lahko si naredimo ajvar, sladek ali pekoč, tudi z dodatki, ki mu dopolnijo karakter.

Za shrambo jo preprosto posušimo in fino zmeljemo v prah, ki ga uporabimo pri kuhi vsega prej omenjenega. Intenzivnost barve je odvisna od vrste in barve paprike, ki smo jo uporabili, ostrost pa od ostrine sveže paprike. Oboje je moč uporabiti tudi za obarvanje in začinjanje drugih jedi. Mleta paprika je odličen dodatek piščančjim jedem, jagnjetini in teletini, rižotam in drugim jedem z rižem, nepogrešljiva pa je tudi pri golažu in raznih enolončnicah.

Recept: mavrična malica

Vzamemo raznobarvne paprike, jih narežemo na trakove, prelijemo z jabolčnim kisom, dodamo nekaj strokov strtega česna ali rezin čebule, prilijemo oljčno olje in solimo. Dodamo nekaj lovorovih listov in listov origana ter vejico rožmarina. To pustimo vsaj en dan na sobni temperaturi, da se napoji. Vzamemo paprike iz te kvaše, dodamo kravji, ovčji ali kozji sir, narezan na kocke, prelijemo z oljčnim oljem in potresemo s peteršiljem.

---