Zmerjanje politikov bi lahko močno udarilo po žepu

Ministrstvo za notranje zadeve predlaga, naj se tistega, ki bi se nedostojno vedel do najvišjih predstavnikov države, poslancev, članov vlade, ustavnih in vrhovnih sodnikov, oglobi s 500 do 1000 evri. Vlada se s tem strinja, v opoziciji pa opozarjajo, da želi vlada ustrahovati in disciplinirati ljudi.

 Zadnji javno izpostavljeni  konflikt med državljani in predstavniki 
oblasti  se je zgodil   na Kredarici, ko se je skupina protestnikov 
soočila s predsednikom vlade Janezom Janšo.  Foto: zajem zaslona
Zadnji javno izpostavljeni konflikt med državljani in predstavniki oblasti se je zgodil na Kredarici, ko se je skupina protestnikov soočila s predsednikom vlade Janezom Janšo.  Foto: zajem zaslona

LJUBLJANA > Na neprijetno izkušnjo, ko je na ulici dobil pljunek v obraz, je pred časom opozoril poslanec NSi Jožef Horvat. Zadnji javno izpostavljeni konflikt med državljani in predstavniki oblasti pa se je zgodil nedavno na Kredarici, ko se je skupina protestnikov soočila s predsednikom vlade Janezom Janšo in ministrom za notranje zadeve Alešem Hojsom.

Vlada želi učinkovito rešiti težavo

Ministrstvo, ki ga vodi Hojs, zaradi teh in podobnih dogodkov predlaga, da se z globo od 500 do 1000 evrov kaznuje nedostojno vedenje do uradnih oseb in najvišjih predstavnikov države, kamor sodijo poslanci, člani državnega sveta, člani vlade ter sodniki ustavnega in vrhovnega sodišča. Globa je zagrožena tudi za zmerjanje in vpitje na njihove bližnje. Nedostojno obnašanje do vseh naštetih bi bilo obravnavano kot prekršek, če bi ga na kraju samem opazila pooblaščena uradna oseba.

Robert Pavšič, poslanec LMŠ

“Stvari so eskalirale do te mere, da poskušajo vladni politiki z represijo reševati probleme, ki so jih ustvarili sami.”

Nasilje zoper najvišje predstavnike države je opredeljeno v kazenskem zakoniku, vendar so dokazni postopki dolgi, kazni pa visoke, zato želi vlada stvar rešiti na učinkovit način, s prekrškovnim postopkom, pojasnjuje vodja poslancev SDS Danijel Krivec.

Po njegovem je uvedba takšnega prekrška potrebna, saj se napadi v zadnjem času stopnjujejo. V zadnjem letu jih je bil večkrat deležen tudi sam: “Nisem si predstavljal, da me bo v 21. stoletju nekdo sredi ulice pred drugimi ljudmi obmetaval s fašistom, nacistom, bovškim gnojem in podobnim.” To se mu ne dogaja v domačem okolju, ampak v Ljubljani, kjer da se bo kmalu težko prebiti do parlamenta, ne da bi ti neznanci med potjo grozili in vpili nedopustne stvari. Policiji bo treba dati v roke nek instrument, “da se ti ljudje streznijo in začnejo normalno komunicirati”, Krivec utemeljuje potrebo po uvedbi novega prekrška.

Matjaž Nemec, poslanec SD

“Medtem ko najvišji vladni predstavniki ljudi dnevno žalijo, se jim posmehujejo in jih zmerjajo, je dvolično, da taista vlada želi ljudi disciplinirati in jih ustrahovati z globami.”

Discipliniranje in ustrahovanje ljudi

Podobne napade doživljajo tudi poslanci opozicije, ki pa zelo nasprotujejo predlogu ministrstva za notranje zadeve. “Seveda sem to že doživel, ampak to ni nekaj, česar človek ne bi pričakoval, sploh pa je najbolj pomembno, kako se na takšne provokacije odzoveš. Če si žaljiv nazaj, se bo konflikt zaostril,” pravi poslanec LMŠ Robert Pavšič, ki je za seboj že slišal klice “komunist”, “levuhar” in podobno.

Koalicija po njegovem s poskusom uvedbe nove globe dela slona iz muhe. Namesto, da bi s protestniki in z nasprotniki vodila dialog, uvaja kaznovanje. “Že celo leto spremljamo svinje in bisere, 'gremo se malo igrat', 'uživajte, dokler lahko' in še hujše izjave, zato ni čudno, da imajo ljudje tega dovolj,” Pavšič spomni na nedostojnosti, ki prihajajo s strani vladnih predstavnikov. “Stvari so eskalirale do te mere, da poskušajo vladni politiki z represijo reševati probleme, ki so jih ustvarili sami,” meni.

Danijel Krivec, poslanec SDS

“Nisem si predstavljal, da me bo v 21. stoletju nekdo sredi ulice pred drugimi ljudmi obmetaval s fašistom, nacistom, bovškim gnojem in podobnim.”

Matjaž Nemec (SD) uvedbo glob za nedostojno vedenje razume kot strah vlade pred ljudmi. “Medtem ko najvišji vladni predstavniki ljudi dnevno žalijo, se jim posmehujejo in jih zmerjajo, je dvolično, da taista vlada želi ljudi disciplinirati in jih ustrahovati z globami, namesto da bi s spoštljivo komunikacijo in dejanji v prid ljudi naredila vse, da do protestov ljudi sploh ne bi prihajalo,” pravi. Neprimerne in nedostojne komunikacije ne podpira. Treba jo je sankcionirati, vendar za vse enako, ne pa nekaterim dajati posebno imuniteto. Sam takšne komunikacije še ni doživel. Od časa do časa naleti na kritike, ki pa jih vzame na znanje.

Krivec zavrača trditve opozicije, da gre za poskus discipliniranja in utišanja državljanov. “To ni res. Ko so protesti prijavljeni in legitimni, je jasno, da imajo ljudje parole, da vpijejo in da ne gre za neposredni napadanje in fizično nasilje.” Prekrškovni postopek bi se nanašal le na neposredne napade na sodnike, poslance, predstavnike zdravstva in druge. Kar se je začelo dogajati pri nas, je namreč po besedah Krivca v normalni državi nedopustno: “Ne predstavljam si, da bi v kaki drugi državi prišla fizična oseba do predsednika vlade, izvaja teror nad njim, pa se ji ne bi zgodilo nič. To je šlo prek vseh meja.”

Politiki so dolžni potrpeti kritiko
Pravnici Nataši Pirc Musar se zdi uvedba novega prekrška za nedostojno vedenje do predstavnikov oblasti nepotrebna. Osebna varnost in osebnostne pravice uradnih oseb oziroma politikov so že zaščitene v kazenskem zakoniku skozi kaznivo dejanje grožnje ter kazniva dejanja zoper čast in dobro ime. Zaščitene so tudi skozi ostale prekrške zoper javni red in mir. Moti jo tudi, da trenutna oblast, ki obsoja nekdanje režime, uvaja verbalni delikt iz tistih časov.
V skladu s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in slovensko sodno prakso so javne osebe dolžne trpeti hujše posege v svoje pravice prav zaradi izpostavljenosti svoje funkcije, še pojasnjuje Nataša Pirc Musar. “Tako so dolžne trpeti hude, celo žaljive kritike, če gre za razpravo, ki je v javnem interesu.”
Da je predlog za novi prekršek v nasprotju s prakso ESČP, opozarjajo tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije. Kot so izpostavili, se je ESČP že večkrat postavilo na stališče, da se morajo izvoljeni predstavniki države s pristankom na politično funkcijo “podrediti strogi kritiki njihovih besed in dejanj tako s strani novinarjev kot širše javnosti; zato morajo pokazati večjo stopnjo tolerance do kritike svojega delovanja.” ESČP je opozorilo tudi na zastraševalni učinek takšnega sankcioniranja državljanov.

Najbolj brano