Zdravi delavci, ogledalo šefov
V razvitih družbah velja za spoštovanega in sposobnega delodajalca tisti, ki skrbi za dobro počutje in s tem za zdravje svojih delavcev. Gre za celovito skrb, od pogojev za delo in primernih plač, do dodatnega dopusta, krajšega delovnika in ugodnosti, ki krepijo zadovoljstvo in zdravje. Pa lastniki dejavnosti to ne počnejo iz ljubezni do zaposlenih, temveč zato, ker dobro vedo, da le zdrav in zadovoljen delavec več in bolje dela. Kar jim prinaša še dodatne koristi. Žal je Slovenija še zelo daleč od naštetega.
Sodobni kapitalisti redno spremljajo zdravstveno stanje svojih zaposlenih, saj vedo, da bodo le zdravi koristni. Zavedajo se tudi, da se sposobnost in uspešnost lastnika dejavnosti merita tudi z urejenostjo delovnega okolja, ki ne povzroča množičnega obolevanja in ne ustvarja delovnih invalidov. A ne pri nas, kjer se že leta slepimo, da delovne invalidnosti ni! Ob tem pa so delavci vse manj zdravi, kar potrjuje porast bolniških odsotnosti. Nekatere bolezni prednjačijo že tri, celo pet desetletij. Vse pogostejši in daljši bolniški stalež prizadene delavca, delodajalca, zdravstvo, socialo in državo. Negativne posledice se kopičijo in vsak delodajalec bi se moral vprašati, koliko k njim prispeva njegovo delovno okolje.
Že desetletja prednjačijo odsotnosti zaradi kostno-mišičnih obolenj in duševnih stresnih motenj, kar bi moralo zbosti tudi delodajalce, ki bi lahko že s preprostimi izboljšavami delavcem omogočili bolj zdravo delo. Res noben delodajalec in lastnik dejavnosti ne ravna kot starodobni kapitalist, ki je dobiček koval na skrajnem izžemanju delavcev in jih je, ko so zboleli, postavil na cesto. A glede izžemanja bi nekateri radi čas zavrteli sto let v preteklost. Še najbolj tisti, ki si bogastva in položaja niso ustvarili sami in na pošten način. Teh ne zanimajo opozorila strokovnjakov, da je zdravje spodbuda za dobro delo. Kar dojemajo v razvitem svetu, kjer je Nike te dni zaradi posledic dela v kovidnih razmerah zaposlenim odobril dodaten dopust. Svetle, a redke izjeme so tudi v Sloveniji, kjer med peščico mednarodno uglednih podjetij in lastnikov dejavnosti prednjači Pipistrel.
Sposobnost in uspešnost lastnika dejavnosti se merita tudi z urejenostjo delovnega okolja, ki ne povzroča množičnega obolevanja in ne ustvarja delovnih invalidov.
Pomen zdravja delavcev potrjujejo izsledki evropskega projekta Promocija aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu (PKMO), ki se po dveh desetletjih izteka in ga financirajo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni skladi. Zlasti koristno je spletno orodje za preverjanje zdravja in ukrepi, kako ga ohranjati. Razlage so razumljive, dostop preprost s pomočjo klika.
Skrbijo pa izsledki izvedene analize: zaposleni množično obolevajo za kostno-mišičnimi boleznimi in psihosocialnimi stresnimi motnjami. Analizirali so podatke o bolniški odsotnosti po spolu, starostnih skupinah, gospodarskih dejavnostih in zdravstvenih regijah med letoma 2015 in 2019. Tako so leta 2019 najbolj porasle bolniške odsotnosti zaradi z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj v vrsti dejavnosti, tudi v poslovanju z nepremičninami. V javni upravi, obrambi, zdravstvu in socialnem varstvu pa je poraslo število bolniških odsotnosti zaradi duševnih stresnih motenj, ki naraščajo še v zavarovalništvu in izobraževanju. Odsotnosti zaradi kostno-mišičnih obolenj je bilo med letoma 2015 in 2019 največ na Koroškem in v Pomurju, zaradi duševno stresnih motenj pa leta 2019 ob Koroški na južnem Primorskem. Delež tovrstnih bolniških odsotnosti se je pri obeh skupinah bolezni v povprečju povečal za dvakrat, kar je izjemno veliko, največ prizadetih pa je starih od 45 do 64 let.
Zaradi porasta obolenj, povezanih z delom, bi interaktivno spletno orodje PKMO moralo tudi po izteku projekta ostati splošno uporabno za ozaveščanje in svetovanje vsakomur in vsem. Že doslej ga je uporabilo 750 ljudi.