V Afganistanu (še) ne bo miru

Ko so Združene države oktobra 2001 izvedle invazijo na Afganistan, kjer se je skrival arhitekt napadov na newyorška dvojčka Osama bin Laden, si najbrž nihče ni predstavljal, da se začenja skoraj dvajsetletna vojna, ki se bo končala sila klavrno. Samo z besedo klavrno je namreč mogoče opisati situacijo, ko državo, ki jo najprej dvajset let obvladuješ s stotinami milijard dolarjev in živiš v utvari, da bo zaživela samostojno življenje po tvojih željah, ko odideš, pa v dobrem tednu pade nazaj v roke tistih, ki si jih pred dvajsetimi leti pregnal.

Da bodo pripadniki organizacije, ki si reče Islamska država in je v veliki meri veljala za poraženo in razbito, udarili kmalu, najbrž ni bilo velikega dvoma. Zgodilo se je v četrtek popoldne na kabulskem letališču, umrlo je na desetine ljudi. Joe Biden je iz Washingtona storilcem zagrozil, da jih bodo polovili in kaznovali, ampak to ne pomeni, da bo v Afganistanu nastopil mir.

Karte se v srednji Aziji delijo na novo, priložnost bodo zagotovo pograbili Turki, Rusi, Iranci, Kitajci ...

Prej se zna dogajanje razviti v smer, da bo ISIS začela pridobivati na moči in vplivu v regiji. Vrednote talibanov, ki so ponovno zavzeli Afganistan, in vrednote ISIS namreč niso zelo daleč. Utemeljene so v konservativnem tolmačenju islama in na svojevrstnem pogledu na človekove pravice in sobivanje religij. ISIS je bil vedno združba odpadniških enot, korumpirana organizacija z nadzorom nad posameznimi deli držav, a še vedno ni bil država. Z Afganistanom v rokah talibanov so vrednote skrajno konservativnega islama dobile državno infrastrukturo, dobile so legitimnost državnega aparata, napeljane stike v mednarodni skupnosti. Kitajci so se s talibani že pogovarjali, tako ali drugače se bodo z njimi pogovarjale tudi druge sile. Ne bo šlo drugače. Nenazadnje gre za suvereno državo z vsemi atributi državnosti, ne glede na to, kaj si o tem mislimo na Zahodu. Razvoj dogodkov v zadnjih dveh desetletjih ob tem kaže, da talibani med domačim prebivalstvom uživajo močno podporo. Po drugi strani ima Bidnov umik iz Afganistana doma močno podporo, natančneje, vpletenost v dogajanje v Afganistanu je skoraj brez podpore v ameriški javnosti.

V teh razmerah se karte v srednji Aziji delijo na novo, priložnost bodo zagotovo pograbili Turki, Rusi, Iranci, Kitajci ... Po dvajsetih letih ameriške avantaure se začenja obdobje avantur za druge.


Preberite še


Najbolj brano