Brez stresa v šolo

V življenju je vse harmonično povezano z letnimi časi. Tako je bilo tudi v moji mladosti, ko so starši vedeli, da je veselje do dela prvi pogoj za uspeh. Poznali so tudi stres in rešitve zanj. Ko smo šli v šolo, nas je pospremila bela ječmenova kava ter kruh z maslom in slivovo marmelado, s seboj pa smo vzeli jabolko.

Ob vrnitvi nas je za kosilo čakala mineštra polna zelenjave, zeli, kaš, fižola in ocvirkov. Zraven smo jedli maline, robidnice in pili šipkov čaj. Ko smo pasli, pa smo si pekli krompir ... Če na kratko povzamem, je bilo na jedilniku točno tisto, kar potrebujemo zoper stres.

Današnji stres blažimo popolnoma enako, z enakimi jedmi in drugimi “prehranskimi ukrepi” kot v moji mladosti. Mama sicer ni rekla, da moramo zjutraj piti belo ječmenovo kašo, ker nas bo obvarovala pred stresom, saj tedaj ta beseda še ni bila v modi. Vedela pa je, da nas taka kava pomiri in nam torej pomaga premagovati težave, kot so tedaj rekli, ki nastanejo ob soočenju z neznanim. Pa naj je šlo za prvošolčka med nami ali tistega, ki je že znal pisati in brati. Vsak nov začetek šolskega leta je pomenil pot v neznano, polno pričakovanj, a tudi strahu in negotovosti.

Nad stres zlasti z vitaminom B5

Dobro je vedeti, da je stres lahko pozitiven in spodbuden, če poznamo rešitev; tedaj je pravzaprav izziv, ki spodbudi možgane in jih ne prizadene. Lahko pa je negativen in zaviralen, če nanj ne moremo vplivati, se mu ne moremo izogniti in ubraniti. Tedaj ropa hranila, tudi tista za možgane. Zato moramo še bolj paziti, da možgani dobijo vse, kar potrebujejo. Ob stresu moramo še zlasti zagotoviti aminokislini fenilalanin in metionin ter vitamine B5, B6 in C. Od mineralov potrebujemo potrebujemo železo, mangan, magnezij, kalij in kalcij.

Odločilen vitamin za premagovanje stresa je vitamin B5. Največ ga je v gobah, jetrih, arašidih, orehih, sezamu, avokadu, jajčnem rumenjaku, jabolkih, marelicah, figah in pomarančah. Za dobro delovanje nadledvičnih žlez so nujni tudi vitamin C ter karotenoidne in flavonoidne snovi iz sadja in zelenjave, še zlasti iz jagodičja (borovnice, maline, brusnice, šipek, robidnice in ribez).

Nujno potrebujemo še minerale, in sicer: kalij, magnezij in kalcij za pravilno delovanje srca in živčevja ter železo za prenos kisika po krvi, baker pa za vezavo železa. Kalij vsebujejo banane, krompir, špinača, redkev, paprika, paradižnik in breskve; magnezij pa čokolada, polnovredna žita, sončnična in bučna semena, fige in mandlji. Železo dobimo v rdečem mesu, jetrih, sardelah, sezamu, rumenjaku, ajdovi kaši, lešnikih, mandljih in špinači. Bakra je spet največ v jetrih in sardelah, semenih, gobah, fižolu in suhih slivah.

Hud hud stres uniči veliko vitaminov. Uro dolg prepir ukrade presnovi 300 mg vitamina C, kar je štirikrat toliko, kot ga potrebujemo na dan. Močno nas oropa tudi vitamina B6. Prva pomoč sta - limonada in eno jabolko. Nato pa si naredimo napitek iz jagodičja, sirotke in žlice meda ter pojemo košček čokolade.

Zagotovimo dovolj beljakovin in vlaknin

Da sta prva prava rešitev zoper stres bela ječmenova kava in polnovredni kruh, sem že omenila. Črn kruh za daljši čas ohranja raven energije. Ker v ječmenovo kavo zamešamo mleko, dobimo beljakovine in minerale ter aminokislino triptofan, ki preprečuje stres in pomaga pri nastajanju serotonina. Ta je nujen zlasti zvečer, da nas umiri pred spanjem. Nujno je torej treba zagotoviti dovolj beljakovin in vlaknin, ker to uravna krvni sladkor. Jajca so najbolj popolna beljakovina. Frtalje, šoto in druge jedi iz jajc so takoj pri roki. Jajca s holesterolom preprečujejo padec serotonina v možganih. Prav tako koristijo košček mesa ali ribe, celo fižol kot rastlinski vir beljakovin.

Čez dan so primerni krompirjevi njoki z zelišči, ki z vlakninami upočasnijo nastajanje glukoze. V pomoč so tudi koščki pršuta, sira in skuta, ki imajo veliko kalcija za mirno kri. Padec ravni krvnega sladkorja povzroči izgubo kalija, pomanjkanje kalija pa vodi v stres. Privoščimo si tudi banano in pistacije.

Pri vsem ne gre brez vitamina D, ki je v domačem surovem maslu. V njem so topni vitamini A, E, D in K ter mnogi minerali. Prav maslo iz mleka živine, ki se je pasla, je bogato z vitaminom A za zdravo delovanje nadledvičnih žlez, ki sproščajo stresne hormone. Maslo ima tudi lecitin, ki je nujen za presnovo holesterola, ter stigmasterol; ta sodi med rastlinske sterole in mu s tujko pravimo “Wulzen faktor” ali faktor proti otrplosti. Ne pozabimo tudi na sprehod v gozd ali med drevesa, saj tudi gozdna terapija vpliva zoper stres.

Nekaj receptov zoper stres

> Špageti s špinačo in kozjim ali ovčjim sirom zoper stres: potrebujemo pol kilograma mlade špinače, 125 gramov grobo sesekljanega mladega kozjega ali ovčjega sira, lonček kisle smetane, nekaj žlic narezanih dušenih ali vloženih jurčkov ali drugih gobic, par žlic gorčice, pol kilograma polnozrnatih špagetov, 75 gramov pinjol, ščepec muškatnega oreščka, žlico peteršilja in dve žlici naribanega parmezana ter sol in poper. Priprava: špinačo blanširamo in sesekljamo, jo zmešamo s sirom, muškatnim oreščkom, smetano in gorčico. Testenine skuhamo, jih odcedimo in stresemo v kozico. Čeznje stresemo špinačno zmes, dodamo sol, poper, gobice in pinjole ter potresemo s peteršiljem in parmezanom. Ponudimo toplo.

> Koprivni napitek zoper stres: za 4 osebe potrebujemo dve banani, za dobro pest listov kopriv (mešano pekoče in škrlatne), četrt litra kefirja, jogurta ali kislega mleka. Vse sestavine dobro zmešamo v mešalniku in ponudimo hladno. Po želji potresemo tudi z vaniljo, medom, cimetom ali meto.

---