Delodajalci bijejo plat zvona: hitri testi jih bodo stali tisoče evrov

Od ponedeljka se bodo morali necepljeni v gostinstvu in turizmu, igralništvu, frizerskih in kozmetičnih salonih in še nekaterih storitvenih dejavnostih testirati vsakih 48 ur s hitrimi testi oziroma 72 ur s testi PCR. Testov jim ne bo več plačevala država, a tudi delodajalci opozarjajo, da ne zmorejo plačevati dodatnih približno 150 evrov na zaposlenega na mesec.

 Stroške testiranj za zaposlene, ki se niso cepili prosti covidu-19, bo 
do morali, kot kaže, prevzeti delodajalci. Slika je simbolna. Foto: Tomaž Primožic/FPA
Stroške testiranj za zaposlene, ki se niso cepili prosti covidu-19, bo do morali, kot kaže, prevzeti delodajalci. Slika je simbolna. Foto: Tomaž Primožic/FPA

PRIMORSKA, LJUBLJANA > “Vsaj nekorektno je. Stroške testiranja zaposlenih v javni upravi bo poravnala država, v turizmu in gostinstvu, kjer smo bili osem mesecev zaprti, kasneje pa smo imeli vrsto omejitev, pa moramo ta strošek nase prevzeti mi, delodajalci,” pravi Aleš Piščanc, lastnik hotela Grand Koper.

Aleš Piščanc

Brez subvencije za skrajšani delovni čas

Na ministrstvih za gospodarstvo in delo vztrajajo, da subvencioniranje skrajšanega delovnega časa v gostinski in turistični panogi trenutno ni mogoče, saj lahko panoga ob upoštevanju pogoja PCT deluje v polnem obsegu. Na OZS se s tem ne strinjajo. “Razdaljo treh metrov med mizami zmanjša kapaciteto gostinskih teras za vsaj 40 odstotkov, kar je omejitveni ukrep, pogoj PCT pa zmanjšuje krog obiskovalcev,” pravi Blaž Cvar iz sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS.

Pri njih je od skupaj 60 zaposlenih zdaj približno polovica cepljenih, druga polovica pa se testira. Nekaj se jih bo verjetno zdaj, ko se bliža slovo brezplačnega testiranja in se krajša čas veljavnosti testov, odločilo za cepljenje. Od 23. avgusta bodo morali na test vsakih 48 ur, strošek bo moral poravnati delodajalec. “Razumem, da plačilo testiranja ne sme pasti na pleča zaposlenih, toda niti delodajalci ne moramo prevzemati stroška za nekaj, za kar nismo mi krivi, je pač pandemija,” še pravi koprski hotelir.

“To je diskriminatorno”

Opozarja, da primerjave z gostinsko in turistično panogo v Avstrijo in Nemčijo niso upravičene. Tam stroške testiranja res prevzamejo delodajalci, toda država je podjetjem v tej panogi krepko pomagala - nakazala jim je 70 odstotkov izpada prihodkov iz leta 2019. “Pri nas pa je država nakazala 3,6 odstotka, če je podjetje imelo več kot 70 odstotni izpad, v dveh letih torej 7,2 odstotka. Po dolgem zaprtju in nizu omejitev, ki so sledile, je ta strošek za mnoge res veliko breme. To je lahko začasna rešitev, morda en mesec lahko zdržimo. Elastiko vlečemo in raztegujemo, a enkrat bo počila,” opozarja koprski hotelir.

Blaž Cvar, sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS

“Tistih, ki se ne želijo cepiti, v to ne moremo prisiliti. Napovedujejo, da se bodo zaradi testiranj prezaposlili v druge panoge.”

Sam je že izračunal, koliko ga bo stala novost. “Na mesec bomo morali za to odriniti približno 8000 evrov. Da bi ta strošek 'prinesli noter' , bi dnevno morali imeti za 1000 evrov več prihodkov.” Piščanc še opozarja, da so v nekaterih dejavnostih, denimo v trgovski, nemoteno delali ves čas, brez omejitev. “Med epidemijo je gostinsko-turistična panoga najbolj trpela, zdaj pa nas bodo tepli še dodatni stroški. To je diskriminatorno.”

Od 120 zaposlenih v treh hotelih, ki jih ima podjetje Eurotas hoteli v Istri, je kar 100 cepljenih, 20 pa se jih testira. Morda se bo še kateri od njih zdaj odločil za cepljenje. “Bolj kot stroškovni vidik - o tem ni debate, stroške prevzame delodajalec - bo lahko večji problem, kako organizirati delovni proces in vanj vključiti zaposlene, ki morajo vsakih 48 ur na test. Kdove, lahko bodo veljavnost testa čez čas skrajšali, lahko bo veljal le 24 ur. V turizmu se dela tudi ob sobotah in nedeljah. Se bodo imeli zaposleni kje testirati tudi ob koncih tedna in bomo lahko računali nanje ali ne,” se sprašuje Aleksander Pinter, namestnik direktorja podjetja Eurotas Hoteli.

Aleš Piščanc, lastnik hotela Grand Koper

“Med epidemijo je gostinsko-turistična panoga najbolj trpela, zdaj pa nas bodo tepli še dodatni stroški. To je diskriminatorno.”

Aleksander Pinter

Zaradi testiranja beg v druge panoge?

Predstavniki gostinske in turistične dejavnosti so se včeraj o teh dilemah pogovarjali z državnima sekretarjema na ministrstvih za delo in gospodarstvo. Kot je pojasnil Blaž Cvar iz sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS), vztrajajo, da mora stroške testiranja za zaposlene v tej panogi nositi država, saj ona zahteva takšno zagotavljanje javne varnosti.

Aleksander Pinter, namestnik direktorja Eurotas Hoteli

“V turizmu se dela tudi ob sobotah in nedeljah. Se bodo imeli zaposleni kje testirati tudi ob koncih tedna?”

Blaž Cvar

Cvar tudi poudarja, da predstavlja gostinstvo po podatkih Sledilnika za covid-19 le zanemarljiv delež vseh okužb. Od 16. novembra lani do 1. avgusta letos je bilo v gostinstvu okuženih 0,01 odstotka izmed vseh okuženih v Sloveniji. “Če se nalaga obveznost testiranja in pogoj PCT panogam, ki ne predstavljajo niti enega odstotka vseh okuženih, potem se upravičeno bojimo, da ti ukrepi ne bodo učinkoviti in bodo panoge, ki so bile prve zaprte, jeseni spet v veliki negotovosti,” pravi Cvar. Testiranje je po njegovem škodljivo, saj se bodo nekateri zaposleni zaradi tega morda prezaposlili v druge panoge, kjer ni tega pogoja.

Če bo vlada vztrajala pri pogostejšem testiranju, ji gostinci predlagajo, naj z njim počaka, vsaj dokler ne bo zagotovila pogojev za to. “Zaradi težko izvedljivega testiranja predvsem v manjših krajih, ki izvajajo testiranje le nekaj dni na teden, sploh ne bo mogoče zagotoviti testiranje na dva dni,” opozarja Cvar.

Z ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da se zavedajo težav, ki jih lahko povzroči zahteva po pogostejšem testiranju. Zaradi tega bo državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Simon Zajc pozval ministrstvo za zdravje, naj zagotovi gostejšo mrežo testnih mest. Se pa na ministrstvu ne strinjajo, da je vztrajanje pri pogoju PCT v gostinstvu in drugih storitvenih dejavnostih omejitev. Prav nasprotno: “Ravno pogoj PCT omogoča nemoteno izvajanje teh dejavnosti, saj z njim varujemo zdravje zaposlenih in potrošnikov.”

Le s prevalitvijo stroška na delodajalce ne bomo dosegli višje precepljenosti
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da strošek hitrih testov ne sme iti v breme delodajalcev, saj pogoj PCT ni povezan z oceno tveganja pri posameznem delodajalcu, pa tudi delodajalci ne zahtevajo tega pogoja. Le s prevalitvijo stroška testiranj na delodajalce ne bomo dosegli višje precepljenosti, ki je pogoj za odprto delovanje družbe tudi jeseni, opozarjajo. Ljudi pozivajo k osebni odgovornosti: “Od kolektivne odgovornosti je treba preiti na individualno odgovornost vsakega posameznika.” Izračunali so, da bi šola vožnje, kjer se testira tretjina zaposlenih, za to porabila 54.000 evrov na mesec, skupina v dejavnosti čistilnih servisov pa navaja mesečni strošek med 30.000 in 50.000 evrov. V gostinstvu in turizmu bi se - odvisno od velikosti podjetja - mesečni strošek za testiranje gibal med 1700 in 125.00o evri.
Z opozorili, da nimajo denarja za plačevanje testiranj, in zahtevami, da mora ta strošek plačati država, se oglašajo tudi v OZS, Turistično-gostinski zbornici Slovenije, Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS). Vsi apelirajo tudi na delavce, naj se cepijo.
GZS k temu dodaja še poziv vladi, naj “preneha z brezplačnimi testi javnih uslužbencev obremenjevati državni proračun.” Na delovnih mestih v javnem sektorju, kjer je višja stopnja tveganja za okužbo (zdravstvo, šolstvo, domovi za ostarele), pa naj poskrbi za čim višjo precepljenost. JK

Sprememba tudi za druge dejavnosti

Od ponedeljka se bodo morali poleg zaposlenih v gostinskih in nastanitvenih obratih pogosteje testirati tudi zaposleni, ki delajo v storitvah higienske nege, nezdravstvenih svetovalnih in terapevtskih storitvah, storitvah strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja in usposabljanja, v igralnicah, igralnih salonih in prirejanju posebnih iger na srečo ter zaposleni v v sejemski in kongresni dejavnosti.

Iz novogoriške igralniške družbe Hit so sporočili, da se aktivno pripravljajo na zagotovitev hitrega testiranja zaposlenih po novi dinamiki: “V teku so pogajanja s potencialnimi dobavitelji oziroma pooblaščenimi izvajalci testiranj tudi glede cen, zato končnih ocen mesečnih stroškov še ni.” Na jasne informacije o končnem plačniku stroškov testiranj še čakajo. V vseh dejavnostih družbe Hit je trenutno 1593 zaposlenih, podatki o njihovi precepljenosti pa ostajajo interne poslovne narave.

Skorajšnja ukinitev brezplačnega testiranja jezi in skrbi tudi frizerje. “Sem cepljena in delam sama, nimam nobenega zaposlenega, zato ta novost zame ne prinaša sprememb. A tisti frizerji, ki imajo zaposlene, se seveda pritožujejo, nekateri bodo težko zmogli še ta strošek. Prav bi bilo, da bi za plačilo testov poskrbela država. Že tako ali tako frizerji veliko mesecev nismo mogli delati, ker nas je država zaprla,” pravi koprska frizerka Silva Baruca Jakomin.


Komentar novinarja

Veronika Rupnik Ženko

Med denarjem in odgovornostjo

Izpolnjevanje pogoja PCT je že ali še bo obveza za širok krog dejavnosti in storitev, kar, pa naj nam bo to všeč ali ne, pač ni previsoka cena, če bo (vsaj delno) preprečilo vnovično zapiranje javnega življenje in vse njegove negativne ekonomske in neekonomske posledice, ki si jih ne želimo ponovno. Bo pa s ponedeljkom hitro testiranje za večino državljanov postalo plačljivo. Ukrep je v osnovi smiseln, a žal s pomanjkljivostmi in nedoslednostmi. Smiseln zato, ker imamo na razpolago več kot ...

Preberi več

Najbolj brano