Ob mišji se zdaj širi še zajčja mrzlica

Na severnem Primorskem se zadnji mesec ob mišji mrzlici pojavljajo še okužbe z zajčjo - tularemijo. Po navedbi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) gre za nevarno bakterijo, ki jo živali prenašajo na človeka, prisotna pa je tudi v prahu, ki vsebuje delce okuženih izločkov miši, zajcev, voluharjev ... Bolezen prenašajo tudi klopi.

Na Goriškem se ob mišji mrzlici pojavlja še  zajčja, ki jo prenašajo 
divji zajci, kunci, voluharji, pa tudi klopi in celo komarji.
Na Goriškem se ob mišji mrzlici pojavlja še zajčja, ki jo prenašajo divji zajci, kunci, voluharji, pa tudi klopi in celo komarji.  

PRIMORSKA > V NIJZ pojasnjujejo, da gre za redko bolezen, ki je na Primorskem niso zaznali že dve desetletji. Zdaj so od konca junija do 17. julija na Goriškem zabeležili že 17 primerov okužbe.

V šempetrski bolnišnici so doslej po besedah predstojnika pediatrične službe Gregorja Nemca zaradi težjega poteka zdravili sedem obolelih. Dva bolnika sta bila v nadaljnjo obravnavo premeščena na ljubljansko infekcijsko kliniko. “Zdravljenje vključuje terapijo z antibiotiki, je pa zaradi izključevanja drugih bolezni ter zdravljenja pridruženih bolezni kompleksnejše,” dodaja.

Preventivni ukrepi

Pred odhodom v naravo se zaščitite z repelenti in oblačili, ki pokrijejo čim več kože.

Pri kmečkih opravilih, kjer nastaja prah, nosite masko.

Pijte le vodo iz nadzorovanih vodnih virov. Ne pijte vode iz izvirov v naravi.

Ne kopajte se v stoječih vodah, kjer so prisotni glodalci.

Z golimi rokami se ne dotikajte poginulih miši, zajcev in kuncev.

Ne jejte mesa divjih zajcev ali kuncev, ki ni močno termično obdelano.

V naravi ne ležite na golih tleh, hrano zaščitite pred glodalci.

Z vodo, pri kmečkem delu in s klopi

Po besedah Tatjane Frelih, vodje enote za nalezljive bolezni na novogoriški enoti NIJZ, so doslej devet okužb zabeležili na Tolminskem, sedem na Ajdovskem in eno v novogoriški občini.

V primeru okužene družine z Ajdovskega naj bi bil vzrok okužba s pitno vodo iz lokalnega vira, ki naj bi ga onesnažilo obilno deževje. V dveh drugih družinah so se člani najbrž okužili ob stiku z divjima zajcema (v prvem primeru lovec s plenom, v drugem z zajčjim mladičem, ki so ga skušali rešiti).

9

okužb z zajčjo mrzlico so zabeležili na Tolminskem

7

okužb na Ajdovskem

1

okužbo v Novi Gorici

“Vzroke okužb na Tolminskem še preiskujemo, je pa velika verjetnost, da gre za ugrize z okuženimi klopi ali za okužbe s prahom med kmečkimi opravili v naravi,” pravi Frelihova in dodaja: “Zato se moramo v naravo podati vsestransko primerno zaščiteni.”

Za kakšno bolezen gre?

Tularemijo ali zajčjo mrzlico povzroča bakterija Francisella tularensis, ki se prenaša z živali na človeka (zoonoza). Ne prenaša se s človeka na človeka. Zdravijo jo z antibiotiki. Znaki okužbe so mrzlica, vročina, glavobol, lahko tudi bruhanje, driska in bolečine v trebuhu. Inkubacijska doba je od enega do deset dni, najpogosteje tri do pet dni.

Glede načina okužbe obstaja več oblik tularemije: z razjedo na koži in povečanimi bezgavkami, z vnetjem očesne veznice in povečanimi bezgavkami, pljučna tularemija, septična tularemija (ko bakterije vdrejo v kri). Najpogostejša je oblika z razjedo na koži, ko se na vstopnem mestu okužbe v nekaj dneh pojavi razjeda. Spremljajo jo otečene bezgavke v dimljah in pazduhah, ki se lahko zagnojijo. Kožne razjede so najpogostejše na prstih na rokah po delu z okuženimi zajci ter na spodnjih udih, presredku, trupu, na glavi pa, kadar nas na tem mestu z ugrizom okuži klop.

Kadar se vname očesana veznica, je okužba vstopila v oči ob stiku z onesnaženimi prsti, vodo ali zrakom. Pojavijo se solzenje, preobčutljivost na svetlobo, otečene veke, veznica se gnoji. Pljučna tularemija je najhujša oblika okužbe. Nastane pri vdihavanju bacila in s prenosom bacila s krvjo po celem telesu. Ob vročini se pojavijo suh kašelj, bolečina pod prsnico, težko dihanje.

Pri otrocih je pogosta ustno-žrelna tularemija (vstop okužbe skozi usta). Pojavita se hudi vnetji žrela in bezgavk na vratu. Vneti žrelnici imata obloge in razjede.

Kako se okužimo?

Človek se okuži ob stiku z okuženo živaljo, ob ugrizu okuženega klopa, z vdihavanjem prahu, v katerem so razpadli iztrebki okuženih živali, z zaužitjem okužene vode ali z okuženimi živili.

Najpogostejši gostitelji bacila so zajci, kunci, voluharji, miši in klopi. Bacil poleg klopov prenašajo še komarji in tudi muhe.


Najbolj brano