Nižje kazni za prehitre, višje za klepetave in lažne invalide

Poslanci so v državnem zboru tik pred parlamentarnimi počitnicami sprejeli novelo zakona o pravilih cestnega prometa, ki prinaša nižje kazni za prehitro vožnjo ter višje kazni za uporabo telefona med vožnjo in parkiranje na mestih za invalide. Prav tako uvaja možnost dovoljenja za zavijanje desno pri rdeči luči na semaforju, voznike skirojev pa postavlja na kolesarske steze.

LJUBLJANA > Poleg višjih kazni za uporabo telefona med vožnjo (na 250 evrov in tri kazenske točke) in nižjih za prehitro vožnjo (na 750 evrov za prekoračitev hitrosti 40-50 km/h v naselju) novela prinaša tudi novo pravilo, ki določa, da je vozniku ob rdeči luči na semaforju, ki mu je dodan poseben prometni znak, dovoljena vožnja desno, vendar le, če je smer prosta.

“Odločitev o tem, kdo in kdaj bo v križišča postavil zelene puščice za zavijanje desno pri rdeči luči, je v pristojnosti upravljavca cest - to je DRSI za državne ceste ter občine za občinske,” so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo.

200

evrov bo globa za parkiranje na mestu za invalide

Za telefoniranje med vožnjo tudi kazenske točke

“Glede na to, da število prekrškov zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo narašča, ocenjujemo, da je smiseln tudi ukrep v obliki dviga višine globe in uvedbe kazenskih točk. Pri tem izpostavljamo, da uporaba telefona ni problematična le pri vožnji avtomobila, temveč tudi pri pešcih, kolesarjih in drugih udeležencih v prometu. Pa tudi, da ni težava le pogovor, temveč tudi pisanje sporočil, uporaba spleta, družbenih omrežij …,” našteva Erik Logar, vodja področja varne mobilnosti pri AMZS.

250

evrov bo globa za telefonski pogovor, pisanje sporočil ter uporabo spleta in družbenih omrežij med vožnjo

Z novelo so določili tudi pogoje za udeležbo lahkih motornih vozil v cestnem prometu, kamor sodijo invalidski vozički ter skiroji in rolke na električni pogon. Vozniki teh vozil bodo morali voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni ali niso prevozne, pa bodo lahko vozili ob desnem robu vozišča ceste v naselju, kjer je največja dovoljena hitrost vožnje omejena do 50 kilometrov na uro.

Erik Logar

vodja področja varne mobilnosti pri AMZS

“Pravila je treba ozavestiti oziroma se zavedati, da jih spoštujemo zato, ker s tem kažemo svoj odnos in odgovornost do soljudi, in ne zato, da ne bi bili sankcionirani.”

“Ocenjujemo, da je ena najbolj dobrodošlih sprememb novele zakona ureditev področja mikromobilnosti, predvsem glede vožnje z e-skiroji. Uporabnikov teh sredstev je namreč vse več, posledično je več nesreč in poškodb. Ob tem poudarjamo, da je poleg same zakonske ureditve tega področja nujno tudi osveščanje in izobraževanje o pravilni uporabi sredstev mikromobilnosti,” dodaja Logar.

“Parkiraj izgovore drugam!”

Voznik in potnik na lahkem motornem vozilu morajo imeti do dopolnjenega 18. leta starosti med vožnjo ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado. V Agenciji za varnost prometa (AVP) pa priporočajo uporabo zaščitne čelade tudi po 18. letu, enako kot to priporočajo za kolesarje. “Z vidika varnosti vseh udeležencev je pomembno, da mora imeti voznik lahkega motornega vozila ponoči spredaj prižgan žaromet za osvetljevanje ceste, na zadnji strani pa pozicijsko svetilko. Na zadnji strani mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pa rumene ali oranžne bočne odsevnike,” še dodajajo na tej agenciji.

Zvišala se bo tudi globa za kršitev prepovedi ustavljanja ali parkiranja na označenem parkirnem prostoru za invalide. Prej je kazen znašala 80 evrov, sedaj pa se bo dvignila na 200 evrov. “Glede neupravičenega parkiranja na prostorih za invalide od leta 2015 aktivno sodelujemo v projektu Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide. Invalidom in gibalno oviranim se namreč z neupravičenim parkiranjem otežuje mobilnost in uporabna vrednost infrastrukture, ki je zgrajena z namenom njihovega neoviranega dostopa, ne glede na vrsto pripomočka, ki ga uporabljajo,” menijo na Agenciji za varnost prometa.

Bo zakon veljal od avgusta?

“Sicer pa ocenjujemo, da višina glob nima tolikšnega vpliva na slabšo ali boljšo prometno varnost oziroma ravnanje udeležencev v prometu. Pravila je treba ozavestiti oziroma se zavedati, da jih spoštujemo zato, ker s tem kažemo svoj odnos in odgovornost do soljudi, in ne zato, da ne bi bili sankcionirani. Če pa jih ne spoštujemo, potem nas mora nekdo pri tem zalotiti. Tu pa imamo nemalo izzivov - od pomanjkljivega nadzora zaradi kadrovske podhranjenosti prometne policije do izmikanja plačilu glob in drugim sankcijam,” sklene Logar.

Na ministrstvu za infrastrukturo so pojasnili, da bo zakon začel veljati 15 dni od objave v uradnem listu. “Kdaj natančno to bo, v tem trenutku še ne vemo, ker lahko državni svet še vloži veto, kar bi pomenilo ponovno glasovanje na septembrski seji, sicer pa predvidoma v avgustu,” so še pojasnili.

---