Nadvse dragocen meter osebne svobode
Pasja vročina, prepotena telesa, trenutno zelo malo novih koronaokužb. Ostajajo pa dolge vrste povsod in za vse. V njih nekateri ohranjajo veljavno medsebojno razdaljo, drugi pa po stari navadi rinejo tistemu pred seboj za hrbet in mu dihajo za ovratnik. Kar je moteče, nespoštljivo, nehigienično in vdor v osebni pas, kamor po lastni volji spustiš le ljudi, ki so ti blizu. Zakaj nekateri tako radi vdirajo v osebni pas drugih? Ker se po Evropi in pri nas že širi indijski oziroma delta sev koronavirusa, so take bližine nevarne.
Že pred korono sta v grobem obstajali dve skupini ljudi glede na obnašanje med čakanjem v vrstah v trgovinah, lekarnah, bankah - tisti, ki znajo ohranjati primerno razdaljo in spoštovati človeka pred sabo ter mu ne dihajo za ovratnik, in oni, ki se na človeka pred seboj dobesedno prilepijo, se ga celo dotikajo in ga morda občasno potiskajo naprej. Kar je za ljudi v vrstah, ki postanejo žrtve takih neotesancev, zelo neprijetno, nesprejemljivo, predrzno, prostaško, žaljivo. Izgovor, da se nestrpnežu zelo mudi, ni opravičilo. Če nimaš časa, si ga pač moraš vzeti, ali pa ne hodi po opravkih, ki terjajo svoj čas, so govorile že naše babice in dedki. Spomnimo, da je dotikanje neznancev v vrstah grob poseg v zasebnost drugega in med drugim krši načelo nedotakljivosti.
Vsak mora že sam poskrbeti za svojo varnost in zdravje; tudi s spoštovanjem ukrepov, ki so se izkazali za dobre. Tudi tisti o ohranjanju razdalje; vsaj z neznanci. Hkrati gre za spoštovanje osebnega pasu, ki ti omogoča svobodno dihati.
Vsak srednješolski učbenik za psihologijo jasno opisuje, kako in zakaj ima vsak človek potrebo in že kar nujo vzpostaviti ter ohranjati približno meter širok pas prostora, ki mu zagotavlja osebno svobodo, da lahko svobodno diha in nemoteno funkcionira. V pas svoje osebne svobode posameznik izključno po lastni volji in želji dovoli vstopiti le nekaterim osebam - tistim, ki so mu čustveno in intimno bliže in zelo blizu. Če pa vanj grobo vdre kdo nepovabljen, ki je za povrh še popoln neznanec, to sproži občutek ogroženosti, izjemne neprijetnosti in prizadevaš si takoj spet vzpostaviti tisti meter nujne razdalje. To ljudje, vsaj večina, počnejo že ves čas, ne glede na korono. Zato se ob slehernem poskusu vdora v pas osebne svobode vsakič vprašajo, zakaj predrzni vsiljivci ne zmorejo dojeti, kaj pomeni pustiti druge vsaj toliko na miru, da lahko svobodno dihajo.
Korona je ohranjanje nujne medsebojne razdalje, ki se je zaradi preprečevanja prenosa okužbe razširila na razdaljo poldrugega metra, le še okrepila. Pa tudi pri tej nujni varnostni razdalji so se takoj pokazale razlike: eni so to razdaljo sprejeli in jo začeli dosledno spoštovati že zato, ker so dojeli, da tako tudi sebi zagotavljajo varnost pred prenosom okužbe; spet drugi pa nikakor niso zmogli ostajati na zaukazani distanci in so kar naprej rinili drugim blizu, preblizu. Nato so bili osupli, kadar so jih drugi glasno opozarjali, da je nujno ohranjanje varnostne razdalje.
Med sužnji zakoreninjenih navad in med ignoranti vsega, kar odrejajo tisti nad nami (čeprav gre za ukrepe zaradi epidemije), so vedno tudi osebki, ki so izraziti egoisti in si že zato vedno in povsod jemljejo pravico imeti prednost. Med njimi so tudi primerki potencirane nestrpnosti, ker se jim vedno kam mudi in to vehementno oznanjajo. Takšni ljudje so tudi med epidemijo skušali druge v vrstah prehitevati na vse načine z izgovorom, da bo njihov opravek terjal le sekundo in naj ga čakajoči spustijo naprej ... Presenetljivo je, kako ima večina s takimi vsiljivci toliko potrpljenja ...
Letošnje poletje z izjemno pasjo vročino in sicer le še majhno prisotnostjo korone omogoča močno zrahljane ukrepe in svobodnejše življenje. Kar pa še ne pomeni, da lahko čakajoči v vseh mogočih vrstah, te so postale realnost, silijo drug v drugega, se neznancev dotikajo, vanje kašljajo, drug drugemu dihajo za ovratnik, drugim s slabim zadahom in vonjem po znoju osmrajajo zrak. Navsezadnje bi po dveh koronskih letih morali že vsi dojeti, da si, kadar so preblizu drug drugega, nehote izmenjujejo tudi vse mogoče bacile ter viruse. Tudi različice novega koronaviurusa. Ta nevarnost se te dni spet krepi, saj se po Evropi hitro širi indijski oziroma delta sev.
Vsem bi že moralo postati jasno, da bolezen covid-19 ni izginila in najbrž še nekaj let ne bo. Če je to komu všeč ali ne, če to bolezen prizna ali zanika. Zato zdravniki opozarjajo na previdnostne ukrepe in dosledno skrb za svojo varnost ter zdravje. Čeprav mnogi nočejo priznati, da so previdnostni ukrepi še vedno nujni, bi vse morali strezniti podatki o pohodu delta seva: razmere so že kritične v Veliki Britaniji, na Irskem, Portugalskem, Malti, ta sev se že širi tudi v Italiji, v Avstriji že predstavlja skoraj tretjino dnevno na novo odkritih okužb s covid-19, nekaj primerov so te dni že potrdili tudi v Sloveniji. Ponavlja se lanska poletna scena, ko se je tedaj novi angleški sev avgusta iz Velike Britanije zelo hitro razširil po Evropi, Rusiji, Balkanu in tudi pri nas sprožil tretji val epidemije. Nevarnost je tudi tokrat velika, saj še nobena evropska država ni uspela cepiti vsaj 60 odstotkov prebivalstva. Hkrati nobeno cepivo nikogar 100-odstotno ne zaščititi. Nova bolezen covid-19 ima ogromno neznank in trajalo bo, da bodo znanstveniki odkrili vse potrebne podatke. Med tem bodo ljudje še naprej zbolevali, žal tudi umirali.
Zato mora vsak že sam poskrbeti za svojo varnost in zdravje, kamor sodi spoštovanje manj želenih ukrepov, ki so se izkazali za relativno dobre. Tudi tisti o ohranjanju razdalje; vsaj z neznanci! Hkrati gre za spoštovanje osebnega pasu, ki ti omogoča svobodno dihati. To pa je tudi stvar zdrave pameti in presoje vsakega posameznika.