Zaradi mišje mrzlice naval na urgenco

Kljub pasji vročini in novem koronavirusu je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) tudi na Primorskem - izjema je obalno-kraško območje - vsak dan več obolelih za mišjo mrzlico in le malo tistih z zdravstvenimi težavami zaradi visokih temperatur. Na severnem Primorskem in še ponekod po državi mišja mrzlica prerašča v epidemijo.

 Foto: Leo Caharija
Foto: Leo Caharija

PRIMORSKA > Izjemno visoke temperature ozračja po podatkih družinskih zdravnikov in obeh bolnišničnih urgentnih centrov doslej niso znatno povečale števila obolelih s težavami s srcem, dihali in vročinskim udarom. Je pa zlasti na severnem Primorskem, pa tudi na Postojnskem in Pivškem vse več okužb z mišjo mrzlico. Na severnem Primorskem gre po oceni stroke že za epidemijo mišje mrzlice. Bolezen se lahko tudi tragično konča.

Zaradi mišjega leta oblegana urgenca

Število sprejemov okuženih z mišjo mrzlico v urgentni center šempetrske bolnišnice se zvišuje že dva meseca iz dneva v dan. “Maja in junija je bilo v naši bolnišnici zaradi mišje mrzlice že 40 hospitaliziranih bolnikov, žal je eden umrl,” pravi predstojnik urgentnega centra Erik Sedevčič. Samo minulo nedeljo in ponedeljek so zaradi suma na okužbo z mišjo mrzlico poslali na analizo 30 vzorcev brisov obolelih, med tem ko so hkrati zaradi suma na okužbo s covidom-19 poslali na analizo le osem vzorcev brisov.

125

primerov mišje mrzlice so od 1. januarja do 23. junija letos zabeležili na severnem Primorskem

42

primerov so v tem času potrdili na primorsko-notranjskem

5

primerov pa na obalno-kraškem območju

Letos je mišje leto, zato je tudi vse več primerov okužb z mišjo mrzlico. (foto: Leo Caharija)

Občuten porast okužb z mišjo mrzlico je posledica tako imenovanega mišjega leta - ko je miši zelo veliko in se med seboj okužujejo, virus pa ostaja v mišjih iztrebkih, urinu in slini. V stiku z njimi se človek okuži v naravi, pri delu na vrtovih in njivah, med bolj ogroženimi so tudi gozdarji oziroma tisti, ki delajo v gozdu, se ukvarjajo s sečnjo in spravilom lesa. Okužba pa je možna tudi v prostorih, kamor zahajajo miši, denimo v kleteh, drvarnicah, lopah ...

Znaki okužbe

Znaki okužbe z mišjo mrzlico so povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah, kosteh in sklepih, vnetje očesne veznice, hud glavobol, slabost. Ker so podobni covidu-19 mora oboleli takoj poklicati osebnega zdravnika, če se stanje hitro slabša, naj gre na urgenco. Človek okužbo na sluznice zanese z umazanimi rokami, ko se je dotikal okuženih mišjih izločkov na vrtu, polju, ob spravilu sena, med pospravljanjem zapuščenih stavb, lop, drvarnic, kleti ... Okuži se lahko tudi z vdihavanjem teh izločkov med delci prahu in z uživanjem slabo opranih živil, ki so jih oblezle miši. Pred čiščenjem zaprtih prostorov te dobro prezračite, tla pa poškropite z vodo, ki vsebuje devetino varikine. Pri delu je treba uporabljati zaščitno opremo: masko, očala, rokavice ...

“Vsi, ki gredo delat na vrt, polje in pospravljat kleti, morajo imeti dolge rokave in hlačnice, dobro obutev, zaščitna očala, masko in rokavice. V primeru težje oblike bolezni je nujna hospitalizacija,” opozarja Sedevčič.

Prepričan, da ima znova covid-19

“Mišja mrzlica ni šala, podobna pa je covidu-19,” ugotavlja znanec, ki je covid-19 prebolel lansko jesen, nedavno pa se je pri delu na vrtu okužil z mišjo mrzlico. Začelo se je z bolečinami v kosteh, mišicah in sklepih, več dni ga je kuhala vročina, slabše je videl. Najprej je opravil hitri test za covid-19, izvid je bil negativen. Nato ga je zdravnica poslala na PCR testiranje, izvid je bil negativen, zatem so izvidi potrdili mišjo mrzlico. “Po nekaj tednih še nisem povsem zdrav. Vsak s takimi simptomi mora takoj k zdravniku,” pravi znanec.

Starše je pošteno skrbelo za hčerkino ledvico
Z mišjo mrzlico se lahko okužijo tudi otroci. Te pomladi se bo še dolgo spominjala družina s Primorskega, ki ima s to boleznijo precej hudo izkušnjo. Njihova 11-letna deklica je zbolela konec aprila. Najprej se je pojavila visoka telesna temperatura. “Hčerka je imela 40 stopinj vročine,” je povedala sogovornica. Da so dobili diagnozo mišja mrzlica, je minilo nekaj dni.
Najprej se je morala deklica testirati za covid 19, po pregledu je zdravnica najprej ocenila, da gre verjetno za virozo. Dobili so navodilo, naj bodo pozorni, saj je krvna slika pokazala, da je imela 11-letnica nizke trombocite. Ker ni bilo nič boljše, so čez nekaj dni obiskali urgenco, nazadnje pa so šli k svoji pediatrinji, ki so ji starši omenili možnost mišje mrzlice. Deklica je tožila zaradi bolečin v ledvenem delu hrbta, imela je moten vid, ob visoki vročini jo je tresla mrzlica.
Krvna slika je nato potrdila znake okužbe z mišjo mrzlico, 11-letnico so teden dni zdravili na ljubljanski pediatrični kliniki, nato pa je bila v domači oskrbi še dva tedna. “Zelo naju je skrbelo, kako bo z ledvico,” je potrdila dekličina mama. A je deklica po tednu dni začela dobro okrevati. Sumijo, da se je okužila pri starih starših na Bistriškem, kjer letos opažajo res ogromno miši. Po bolezni hčerke so pri delih na vrtu vsi zdaj precej bolj pozorni in uporabljajo zaščitno masko. Tudi vsem drugim svetujejo previdnost pri opravilih na vrtu, pa tudi v gozdu. SP

Mišje mrzlice ne smemo podcenjevati

NIJZ podatke o okužbah osvežuje ob četrtkih in tisti, ki zajemajo zadnji teden, bodo znani šele danes. Tako imenovani mišji leti smo imeli že leta 2019 in 2017. Mišja leta so doslej sledila vsake štiri leta, zaradi klimatskih sprememb pa so se že skrčila na interval dveh let.

Mišje mrzlice ne smemo podcenjevati, opozarjajo zdravniki, saj terja tudi smrti. Severna Primorska je eno žarišč mišje mrzlice v Sloveniji, a število okužb iz dneva v dan raste tudi na območju postojnske in pivške občine (ta del sodi po poimenovanju NIJZ k primorsko-notranjskemu zdravstvenemu območju).

Izjema po številu okužb je obalno-kraško območje, kjer raven okužb ne presega povprečja običajnih let.

Istra in Kras za zdaj izjemi

“V Istri ne zaznavamo povečanja okužb zaradi mišje mrzlice in tudi ne več primerov poslabšanja zdravstvenega stanja zaradi vročine,” pravi strokovna direktorica koprskega zdravstvenega doma Ljubica Kolander Bizjak. “Domačini se pred vročino umaknejo v hlad, dnevni turisti pa zvečer odidejo in v primeru težav zaradi izpostavljanja soncu ter vročini najbrž iščejo pomoč doma.”

V urgentnem centru izolske bolnišnice je zadnji čas več kroničnih bolnikov vikendašev in dopustnikov iskalo pomoč zaradi slabosti zaradi vročine, ker so bili ves dan na plaži, pravi predstojnik Peter Golob. “Gre za ljudi poznih srednjih let in za ostarele kronične bolnike. Enega smo oskrbeli, ker je celo izgubil zavest. Na plažo pojdite le zgodaj zjutraj in zvečer!”


Najbolj brano